Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Hashimotov tiroiditis

(Foto: Dreamstime)

Bolezen predstavlja eno izmed avtoimunskih oblik bolezni ščitnice (tiroidee), imenovana tudi kot kronični limfocitni tiroiditis. Je ena izmed najpogostejših bolezni, ki povzročajo hipotiroidizem – zmanjšano funkcijo ščitnice. Ta leži v predelu vratu pred sapnikom in je del endokrinega sistema ter pod vplivom hipotalamusa in hipofize (hipotalamo-hipofizno-ščitnična os) sprošča različne hormone. Mehanizem bolezni je neprimeren imunski odziv proti lastnim tkivom, kar posledično pripelje do poškodbe in vnetja. Glavni vzroki za pojav bolezni še niso popolnoma razjasnjeni.

Pogosto traja nekaj let, dokler ne pride do kroničnih poškodb ščitnice. Takrat se znižajo ščitnični hormoni v krvi in bolezen se manifestira kot hipotiroiditem. Bolezenski znaki in simptomi so zelo različni, odvisno od resnosti bolezni in kvantitativnega znižanja ščitničnih hormonov v krvi. Sprva lahko človek zazna utrujenost, lenobnost, kasneje pa tudi povečano bledo in suho kožo, zabuhel obraz, hripav glas, nepojasnjeno pridobivanje na teži, zaprtost, občutljivost na hladno, bolečine in okorelost v mišicah ter sklepih, zatekanje v sklepih, mišično šibkost, tudi depresijo, pri ženskah pa se lahko pojavijo menoragije – premočne menstruacije, ki trajajo več kot teden dni.
Kot znak bolezni so tudi povišane vrednosti holesterola v krvi. Brez zdravljenja se lahko simptomi in znaki samo stopnjujejo, ščitnica pa se poveča, saj skuša s tem povečati oz. nadomestiti premajhno produkcijo svojih hormonov.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Avtoimunski sistem proizvaja protitelesa proti specifičnim encimom ščitnice (tiroidna peroksidaza), ki igrajo pomembno vlogo pri nastanku ščitničnih hormonov, in jih tako napada. Rezultat tega procesa je vnetje (tiroiditis) ter poškodba ščitnične žleze, ki tako propada in ne more več normalno delovati, to pa pripelje do njene zmanjšane funkcije.

Faktorji, ki verjetno vplivajo na vznik bolezni, so kot pri ostalih avtoimunskih boleznih razne virusne in bakterijske infekcije, sopojavnost drugih avtoimunskih bolezni in dedna nagnjenost.

Hashimotov tiroiditis je nekoliko pogostejši pri ženski populaciji, v večini primerov pa prizadene ljudi v poznih srednjih letih, približno od 45 do 65 let.

Diagnostika

Bazira na simptomatiki bolezni in rezultatih krvnih preiskav. Z njimi se ugotavlja vrednost ščitničnih hormonov in tiroideo-stimulirajočega hormona (TSH), katerega sprošča hipofiza in prisotnost specifičnih protiteles.

Hormonski testi pokažejo znižano količino ščitničnih hormonov v krvi, hkrati pa povišano količino TSH, saj skuša hipofiza s povečano stimulacijo ščitnice kompenzirati njeno zmanjšano aktivnost.

Testi na protitelesa pokažejo prisotnost protiteles, ki napadajo specifične encime ščitnice, tiroidno peroksidazo.

Zdravljenje

Nadomestna hormonska terapija s levotiroksinom, sintetično proizvedenim hormonom. Je nadomestek tiroksina, nujno potrebnega hormona, katerega sicer proizvaja ščitnica in kateri pomembno vpliva na presnovo v telesu.

Za določitev prave doze levkotiroksina je potrebno spremljanje vrednosti TSH-ja v začetku procesa zdravljenja, pa tudi kasneje, saj prevelike količine nadomestnega hormona lahko poslabšajo morebitna prisotna stanja, kot so osteoporoza, srčne aritmije, …

Preventiva

Vzrok bolezni je avtoimunski, na to pa težko vplivamo. Glede na to, da vzniku avtoimunskih bolezni pogosto botrujejo takšni in drugačni stresorji, je morda najboljše priporočilo čim bolj zdrav način življenja.

Ob že postavljeni diagnozi pa skrbno spremljanje svoje bolezni in poučenost o njej.

Kdaj k zdravniku

Ob nepojasnjeni dlje trajajoči utrujenosti ali pa če se pojavijo kateri koli znaki in simptomi hipotiroidizma – suha koža, bled in zabuhel obraz, zaprtost ali hripav glas, … se posvetujte s svojim izbranim zdravnikom.

Samopomoč

Dobra seznanitev o bolezni in redni obiski pri zdravniku, kjer se spremlja raven omenjenih hormonov v krvi.

Kaj menijo strokovnjaki?