Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Crohnova bolezen

(Foto: Dreamstime)

Crohnova bolezen je avtoimunska bolezen, pri kateri lastni imunski sistem napada gastrointestinalni trakt (GIT) ter s tem povzroča kronično vnetje. Crohnova bolezen skupaj z ulceroznim kolitisom tvori skupino kroničnih vnetnih črevesnih bolezni (KVČB). Prizadene lahko kateri koli del gastrointestinalnega trakta, od ust do anusa (zadnjične odprtine), vnetni proces pa lahko zajame vse plasti črevesne stene. Vnetje poteka po tkivu prekinjeno z vmesnimi otočki zdravega tkiva. V GIT-u tako nastanejo manjša področja površinskih erozij, ki se s časom večajo in poglabljajo ter postanejo prave razjede (ulkusi). To vodi v brazgotinjenje in okorelost GIT-a. Napredovanje bolezni lahko pripelje do obstrukcije črevesja. Zaplet nastane, če ulkusi predrejo črevesno steno in se črevesne bakterije razširijo ter inficirajo okolne organe. Lahko je zelo boleča in izčrpovalna ter lahko pripelje do življenje ogrožajočega stanja. Vzrok za vznik bolezni je še neznan. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki imajo v družini že koga z boleznijo iz skupine kroničnih vnetnih črevesnih bolezni.

Razpon znakov in simptomov je od zelo blagih do hudih, tudi nastop je lahko ali postopen ali nenaden. Pogosto ima bolezen tudi obdobja remisij, ko ni prisotnih nobenih bolezenskih znakov ali simptomov. V aktivni fazi pa se lahko pojavijo diareja, bolečina in krči v trebuhu, kri v blatu, razjede (pri pregledu se opazi, če se nahajajo v ustih), zmanjšan apetit in izgubljanje telesne mase, vetrovi, bruhanje, slabost, slabokrvnost, ... Lahko se pojavijo tudi vročina, utrujenost, artritis – vnetje sklepov, vnetje očesa, izpuščaji na koži, vnetje jeter in žolčnih vodov, pri otrocih zaostanek v rasti in spolni dozorelosti.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Točni vzroki še niso popolnoma raziskani, si pa za pojav bolezni odgovornost vsekakor delijo faktorji iz okolja (infekcije z Mycobacterium paratuberculosis, dieta, …), genetska predispozicija ter lasten imunski sistem, ki se pretirano odzove in povzroči poškodbe tkiva.

Crohnova bolezen se pojavlja povsod po svetu, nekoliko višja frekvenca je razvitejših deželah. Pri ženskah se pojavlja skoraj tako kot pri moških, statistika kaže na rahlo višjo prevalenco pri prvih. Običajno se pojavi v mlajših letih (okrog 25. leta).

Pogostejša je pri kadilcih, kajenje lahko bolezen tudi poslabša.

Ameriške raziskave kažejo na povezavo med uporabo izotretinoina (proti aknam) in pojavom vnetnih črevesnih bolezni, a za enkrat še ni bilo nič z gotovostjo potrjeno. Isto velja za nesteroidne antirevmatike (ibuprofen, naproksen, …), kateri naj bi bolezen poslabšali.

Diagnostika

Kolonoskopija in biopsija tkiva predstavljata zlati standard ob natančnem kliničnem pregledu in anamnezi ter ostalim pregledom (ultrazvočne, radiološke preiskave, analiza krvi, …)

Zdravljenje

Protivnetne učinkovine, ki zmanjšujejo vnetni odziv v obliki tablet, svečk ali klizem (klistir) (sulfasalazin, mesalazin), kortikosteroide, ki umirijo pretiran imunski odgovor, se uporablja ob hujši obliki ali kadar protivnetna zdravila ne zaležejo, imunosupresivi, antibiotiki (ob pojavu ognojkov), dieta (brez dražečih hranil), …

Dodatno se daje še zdravila proti diareji, odvajala, proti bolečinam, pripravki, za nadomeščanje železa (v primeru krvavitev), vitamin B12, vitamin D in kalcij.

Če madikamentna terapija ne zadošča, se lahko odloči tudi za kirurško odstranitev prizadetega dela črevesa.

Preventiva

Ker ima bolezen avtoimunsko podlago, ne obstaja nekega preventivnega programa, vsekakor pa lahko z izogibanjem stresu, zdravim načinom življenja pripomoremo h kasnejšemu, če že, začetku bolezni.

Kdaj k zdravniku

Če opazite trajajoče spremembe v odzivanju črevesja ali če se pojavi kateri (ali več) od naslednjih znakov / simptomov Crohnove bolezni: bolečina v trebuhu, kri v blatu, pojavi diareje, ki se ne odziva na zdravila v prosti prodaji, nerazložljiva vročina, ki traja več kot dan, dva.

Samopomoč

Določene diete sicer niso potrjen vzrok za vznik bolezni, je pa očitno, da določene vrste hrane pripomorejo k poslabšanju bolezenskega stanja. Na to mora biti vsak človek, ki živi s to boleznijo, sam pri sebi pozoren. Sicer pa večini pomaga dieta z manjšo vsebnostjo mlečnih izdelkov in manj maščobami.
Svetuje se izogibanje hrani, ki povzroča težave, uživanje manjših obrokov, uživanje večje količine tekočin, …
Tudi kakšen posvet pri dietetiku bi bil koristen.

Kaj menijo strokovnjaki?