Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sistemski lupus eritemaozus (SLE)

(Foto: Dreamstime)

Kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki lahko prizadene kožo, sklepe, krvne celice in notranje organe, še posebej ledvice, pljuča in srce. (Od tod sistemski; prizadene lahko več organskih sistemov.)
Simptomatika bolezni je zelo obširna, najpogosteje pa se klinično kaže kot artralgija (boleči sklepi in značilen metuljast izpuščaj po obrazu). Karakteristična je tudi prizadetost žilja, kar posledično pripelje do prizadetosti mnogih organov. Stopnja prizadetosti se kaže od zelo mile oblike z blagimi bolečinami v sklepih in utrujenostjo do zelo resnih komplikacij v posameznih organih, kar je lahko tudi usodno.
Potek bolezni je variabilen, navadno pa gre za epizodna obdobja zagonov in remisij.
Običajno se pojavlja v starostni dobi 20-40 let, pogosteje pri ženskah (9-krat večja pojavnost) v predmenopavznem obdobju. Bolezen se ne deduje neposredno s staršev na otroke, dedovala pa naj bi se nagnjenost k bolezni.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

  • izguba tolerance imunskega sistema in posledično napad lastnih organov in tkiv
  • ženske v rodni dobi
  • temnopolta rasa
  • izpostavljenost soncu
  • uživanje nekaterih zdravil (npr. klorpromazin (antipsihotik), hidralazin (antihipertenzik), tudi kontracepcijske tablete)
  • nekatere virusne infekcije

Diagnostika

  • na podlagi simptomov in znakov
  • raznovrstni laboratorijski testi
  • biopsija vzorcev različnih tkiv (pomagajo pri postavitvi diagnoze in pokažejo stopnjo prizadetosti tkiv)

Obstaja tudi poseben kriterij, ki ga je izoblikovalo združenje ameriških revmatologov, s katerim se lažje odloči za diagnozo SLE.

Zdravljenje

  • nesteroidni antirevmatiki (NSAR, npr. aspirin; blažijo bolečino in vnetje v sklepih, vročino)
  • antimalariki (klorokin; pomagajo pri blažjih oblikah izpuščajev, utrujenosti in artralgijah, kadar NSAR ne zaležejo, dokazano zmanjšujejo frekvenco zagonov bolezni)
  • oralni ali intravenski kortikosteroidi
  • imunosupresijska zdravila (v primeru hujše oblike bolezni)

Preventiva

  • bolezen je resna in brez zdravljenja ne gre
  • izogibanje izpostavljenosti soncu
  • zmanjšanje rizičnih dejavnikov za kardiovaskularne bolezni (zdrava prehrana, gibanje, opustitev kajenja, …)
  • dovolj počitka

Kdaj k zdravniku

  • priporočljivo, da obiščete zdravnika, je, če opazite izpuščaje neznanega vzroka, imate dlje trajajočo vročino, perzistentno bolečino in ste pogosto utrujeni

Samopomoč

  • dobro poznavanje bolezni omogoča tudi boljše spopadanje z njo
  • z zdravim načinom življenja, s skrbjo zase, z upoštevanjem navodil zdravnikov lahko človek največ pripomore k izboljšanju svojega zdravja

Kaj menijo strokovnjaki?