Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Demenca: Če jo poznamo, jo lažje sprejmemo

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. (Foto: Shutterstock)

Sporočilo svetovnega dne Alzheimerjeve bolezni: Živimo skupaj

Demenca je bolezen, ki ne prizadene le bolnika. Neredko se celo v hujši stiski znajdejo svojci, ki spremljajo napredovanje bolezenskih sprememb in počasno duševno umiranje bližnjega. Poleg tega morajo tudi poskrbeti za varnost bolnika in pomoč pri njegovih dnevnih dejavnostih. Letošnji september je bil namenjen večji prepoznavnosti in ozaveščenosti o demenci. Sporočilo svetovnega dne Alzheimerjeve bolezni se je glasilo: Živimo skupaj.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Osebe z Alzheimerjevo boleznijo izgubljajo delujoče živčne celice na območjih možganov, ki sodelujejo pri kognitivnih funkcijah, kot je spomin. V nekaterih možganskih celicah in tudi okoli njih se namreč kopičijo nenormalne beljakovine. Alzheimerjeva bolezen je značilna za starejše odrasle, vendar se lahko pojavi tudi pri mlajših. Vzrok bolezni ni znan, dejavniki tveganja pa so prisotnost v družini, specifičen gen in višja starost.

Vaskularno demenco lahko povzročijo možganske kapi, najpogosteje pa gre za okvaro možganskih žil, ki se ne kaže z možgansko kapjo, marveč z znaki, kot so depresija, slaba učinkovitost in motnja pomnjenja. Ta okvara vpliva na pretok krvi na območju možganov, ki sodelujejo pri spominu in razmišljanju. Zaradi svojih učinkov na možgansko tkivo lahko demenco povzročijo tudi nekatere nevrološke bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen, ki povzroča tresavico in okorelost mišic, in Huntingtonova bolezen – dedna bolezen, ki povzroča nenormalne gibe. Demenci podobne simptome lahko povzročijo tudi številni drugi dejavniki, denimo nekatera zdravila in bolezni. Pomemben je natančen pregled pri zdravniku; ta bo raziskal, ali gre za vzroke, ki jih je mogoče zdraviti.

Znake demence enačijo s staranjem

Demenca je pogosta težava, njeno poznavanje pa se v zadnjem desetletju postopoma izboljšuje. Ljudje čedalje bolje poznajo bolezenske simptome, zavedajo se posledic demence in možnosti zdravljenja, zaradi česar pogosteje poiščejo pomoč že v začetnih stadijih bolezni. Tudi številni strokovni delavci kažejo zanimanje za dodatna znanja s tega področja. Žal pa mnogi še vedno enačijo bolezenske simptome s posledicami staranja in menijo, da za to ni pomoči. Težava je tudi v tem, da zdravniki na primarni ravni v kratkem času, ki jim je na voljo za bolnike, pogosto ne prepoznajo kognitivnih motenj.

Raziskave so pokazale, da zdravniki na primarni ravni ne prepoznajo od 29 do 76 odstotkov primerov demence ali verjetne demence, zato je še kako pomembno, da simptome demence prepoznamo zgodaj in ustrezno ukrepamo, pravi doc. dr. Gorazd. B. Stokin, dr. med., nevrolog z Nevrološke in Psihiatrične klinike. "Pri demenci bi potrebovali nacionalno strategijo, ki bi podpirala zgodnjo diagnostiko in ukrepanje, in sicer ob pomoči večje ozaveščenosti o bolezni, usposabljanja zdravstvenega in socialnega skrbstva ter okrepitve zdravstvenega sistema. Tudi zdravnike na primarni in sekundarni ravni bi bilo treba vsaj osnovno usposobiti za zgodnje zaznavanje demence, za izvajanje in dajanje grobe diagnoze ter za njeno začetno zdravljenje."


Večina ne pozna diagnoze

Večina ljudi z demenco še nima uradne diagnoze, prav postavitev diagnoze pa pomaga bolniku in njegovi družini pri iskanju pomoči. Na svetu je 36 milijonov ljudi z demenco, od tega jih skoraj 28 milijonov verjetno ni bilo ustrezno diagnosticiranih, kar jim onemogoča dostop do ustreznega zdravljenja, informacij in nege. "Tudi v Sloveniji nimamo registra bolnikov z demenco, vendar ocenjujemo, da je bolnikov več kot 30 tisoč, njihovo število pa hitro narašča. Vpliv na potek zdravljenja demence je večinoma odvisen od tega, kako bolezen diagnosticiramo in kako z njo seznanimo prizadete. Dokazi kažejo, da v primerih, ko so ljudje z demenco in njihove družine dobro pripravljeni ter imajo ustrezno podporo, začetni šok, jezo in žalost hitro zamenja občutek pomiritve in moči," pravi dr. Stokin.


Združenje za pomoč pri demenci

Spominčica – slovensko združenje za pomoč pri demenci je nastalo pred petnajstimi leti, svojcem pa ponuja raznovrstne programe, ki jim pomagajo pri skrbi za bližnje z demenco (izobraževalni programi, svetovalni telefon in skupine za samopomoč). Tako se po zaslugi številnih zanesenjakov in prostovoljcev ob minimalnih razpoložljivih sredstvih opisane dejavnosti širijo v vse več slovenskih mest.

Podpis pod fotko: Doc. dr. Gorazd B. Stokin, dr. med., se skupaj s kolegi trudi, da bi tudi pri nas čim prej dobili nacionalni program zdravljenja in obravnave bolnikov z demenco.
 

Alzheimer caffe v Domu starejših občanov v Fužinah

Dobra oblika druženja svojcev in bolnikov s to boleznijo je Alzheimer caffe. Druženje je namenjeno svojcem. Tako si lahko izmenjajo izkušnje in informacije, obenem pa spoznajo, da niso pozabljeni in osamljeni, pravi pobudnica srečanja Štefka Lukič Zlobec. Prvo tovrstno srečanje je leta 1997 v Nizozemski priredil specialist geriatrije dr. B. Miesen. Nizozemskem zdaj premore že 260 Alzeihemer caffejev, julija pa je nastal tudi pri nas. Dobivajo se vsak tretji torek v mesecu, in sicer v Domu starejših občanov v Fužinah, na srečanjih pa je vedno navzoč strokovnjak s tega področja, ki ponuja tudi strokovna mnenja.


 

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alzheimerjeva bolezen , demenca , bolezni starostnikov

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.