Alzheimerjeva bolezen

doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., spec. psihiatrije
doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., spec. psihiatrije (Foto: Janko Raht)

Pojavljajo se z napredovanjem bolezni

Med prve znake alzheimerjeve bolezni spadajo tudi vedenjske in psihične spremembe. Tudi te močno vplivajo na vsakodnevno življenje bolnikov, zaradi tega pa tudi na življenje in počutje njihovih skrbnikov in negovalcev. Kot pravi doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., specialistka psihiatrije in predstojnica mariborske Psihiatrične bolnišnice, so prav vedenjske in psihične spremembe običajno vzrok, da bolnike z alzheimerjevo boleznijo sprejmejo v bolnišnico ali v dom za ostarele.

Po besedah sogovornice, celovite diagnoze ni mogoče postaviti samo z izključevanjem ali poudarjanjem zmanjšanja spoznavnih sposobnosti, temveč mora proces prepoznavanja zajeti tudi druge simptome bolezni. Le takšen celostni pristop, ki zajema oceno spoznavnih sposobnosti, dnevnih dejavnosti ter vedenjskih in psihičnih sprememb, omogoča diagnostično oceno bolezni ter lažje načrtovanje pomoči, ki jo potrebujejo bolniki z alzheimerjevo boleznijo in njihovi negovalci.

Motnje pri večini bolnikov

Vedenjske in psihične spremembe se po besedah doc. Kores Plesničarjeve pojavljajo pri skoraj 90 odstotkih bolnikov z alzheimerjevo boleznijo. Bolniki se v začetni fazi bolezni nekaterih simptomov zavedajo, vendar kasneje do simptomov postanejo nekritični ali pa zaradi zmanjšanja spoznavnih sposobnosti o simptomih ne zmorejo poročati. Kot pravi doc. Kores Plesničarjeva, se njihova klinična slika lahko spreminja oziroma niha, medtem ko se zmanjšanje spoznavnih sposobnosti in težave pri opravljanju dnevnih dejavnosti nenehno stopnjujejo. Vedenjske in psihične spremembe brez terapevtskih ukrepov vodijo v nadaljnje in dodatno propadanje bolnika.

Najprej apatičnost in depresija, pozneje še drugi simptomi

Simptomi vedenjskih in psihičnih sprememb se pojavljajo postopoma. Pogosto je, da bolnik z blago alzheimerjevo boleznijo postane apatičen, zadržan, začne se izogibati družbi, vse bolj očitne postajajo tudi tesnoba, razdražljivost in depresija. Ko bolezen napreduje, pri bolniku postajajo vse bolj očitni še drugi simptomi. Bolnik postane begav, veliko tava naokoli, postane nemiren, vznemirjen, sumi svojo okolico, je razdražljiv in vzkipljiv, na koncu pa se pridružijo celo blodnje in halucinacije. Bolnik z hudo alzheimerjevo boleznijo vse več kriči in spušča neartikulirane glasove. Sogovornica pravi, da so najpogostejši simptomi vznemirjenost, apatija in depresija, med katerimi je najbolj vztrajna vznemirjenost. Vedenjske in psihične spremembe povzročajo največ težav v odnosu z negovalci in z drugimi ljudmi. Negovalci pravijo, da jim posebej veliko težav povzročata nemir in tavanje, ki je zlasti prisotno ponoči, ko bolnik ne more spati in želi sredi noči v pižami zapustiti stanovanje, pogosto kar skozi okno, ki ga zamenja za vrata. Tak bolnik potrebuje nenehen nadzor in varno okolje.

Bolniki so pogosto besedno nasilni

Bolniki z alzheimerjevo boleznijo so v 20 do 50 odstotkih fizično in besedno nasilni. Besedna nasilnost je običajno najpogostejša in najbolj dolgotrajna oblika nasilnega vedenja. Bolniki so lahko tudi odklonilni in negativistični, ničesar ne marajo, stalno zahtevajo pozornost, se pogosto pritožujejo in ukazujejo, ponavljajo stavke, kričijo ter imajo verbalne izbruhe.

Najpogostejši simptomi

Vedenjske in psihične spremembe se pojavljajo pri vseh bolnikih z alzheimerjevo boleznijo, vendar vseh sprememb ne opazimo pri vseh bolnikih.

Depresija se pojavi pri približno pri 30 do 40 odstotkih bolnikov z alhzeimerjevo boleznijo. Kot pravi doc. Kores Plesničarjeva, je depresija običajno blaga do zmerna in je pogosteje prisotna pri blagi alzheimerjevi bolezni. Tako bolniki z alzheimerjevo boleznijo, ki so depresivni, kot depresivni starostniki brez demence, imajo simptome, ki jih je med seboj pogosto težko ločiti. Pri obojih lahko opazimo znižano razpoloženje, razdražljivost in vznemirjenost, utrujenost, pomanjkanje energije, nespečnost in upad apetita.

Apatija in pasivno vedenje sta prisotna pri približno 50 odstotkih bolnikov z blago in zmerno alzheimerjevo boleznijo. Bolniki ne kažejo nobenega zanimanja za dnevne dejavnosti, osebno nego in skrb ali za socialne odnose. Ne zanimajo se za okolico, v njih ni pobud in zanimanja.

Blodnje se pojavljajo pri 16 do 44 odstotkih bolnikov in to predvsem pri zmerni alzheimerjevi bolezni. Bolnik pozabi, kje je pustil stvari, zato negovalce obtožuje, da so mu jih ukradli, ker ne prepozna več zakonca, ki ga neguje. Obtožuje partnerja za nezvestobo in podobno.

Halucinatorna doživetje
se pojavljajo pri četrtini bolnikov, ponavadi pri zmerni alzheimerjevi bolezni. Vidne halucinacije so lahko celo začetni pokazatelj demence in so združene z njenim hitrejšim napredovanjem. Halucinacije so pogostejše pri bolezni z Lewijevimi telesci

Druge motnje

Pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo so pogoste tudi motnje spanja. Te se lahko slabšajo vzporedno s slabšanjem bolezni. Kot pravi sogovornica, daljše spanje običajno ni moteče za negovalce, več težav pa predstavlja nočno zbujanje. Bolniki so pogosto tudi čustveno labilni, včasih pa vsiljivi in nadležni ali pretirano zaupljivi, kar je lahko neprijetno za negovalce.

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki