Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Alzheimerjeva bolezen zmanjša spominske in intelektualne sposobnosti

Bolezen pozne jeseni

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, za katero je značilen pridobljeno zmanjšanje spominskih in intelektualnih sposobnosti. Splošno znanje in zavest o tej bolezni je na dokaj nizkem nivoju in zdi se, da med laično - in roko na srce, pogosto tudi strokovno - javnostjo prevladuje prepričanje, da je demenca pač normalna spremljevalka starosti, pri kateri se ne da nič storiti. To nikakor ne drži, saj je to napredujoča, degenerativna bolezen možganov, ki povzroči odmiranje živčnih celic in izgubo njihove funkcije.
Za večjo "popularizacijo" bolezni je nedvomno in nehote veliko storil Ronald Reagan, nekdanji predsednik ZDA, ki je pred leti javno priznal, da je zbolel za Alzheimerjevo bolezen in se dokončno umaknil z oči javnosti.

Število bolnikov nenehno narašča

Nihče ne ve, koliko bolnikov s to boleznijo je na svetu, vendar po ocenah strokovnjakov številke nikakor niso nizke, še manj zanemarljive. Po 60. letu starosti se prevalenca alzheimerjeve bolezni podvoji vsakih pet let. V starostni skupini od 60 do 65 let ima Alzheimerjevo bolezen okoli odstotek ljudi, po devetdesetem letu pa je prizadetih že več kot 60 odstotkov starostnikov.
Bolnikov je veliko tudi pri nas. Kot pravi doc. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog z Nevrološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani, jih je v Sloveniji približno 20 tisoč.

Prebivalstvo se stara

Več razlogov je, da število bolnikov nenehno narašča - najpomembnejši je prav gotovo ta, da je pričakovana življenjska doba vse daljša. Ko je pred stotimi leti, nadaljuje sogovornik, nemški zdravnik Alois Alzheimer prvič opisal to bolezen, povprečen prebivalec Evrope in Amerike ni dočakal petdesetega leta. "Zdravniki, Alzheimerjevi kolegi, so menili, da je nova bolezen izredno redka, mnogi so sploh dvomili, da obstaja. Drugi razlog za naraščajoče število bolnikov je dejstvo, da ljudje, tudi laiki, bolezen prepoznajo vse bolj zgodaj in bolnika napotijo k nevrologu. Tudi nevrologi danes o Alzheimerjevi bolezni vemo več kot pred desetletjem. Poznamo več diagnostičnih kriterijev in znanja, predvsem pa imamo na razpolago zdravila, ki lahko napredovanje bolezni za določen čas ustavijo in nekatere simptome celo izboljšajo." Prav zato se zdravniki posebej trudijo, da bi bolezen prepoznali že v zgodnji fazi in bolnika čimprej vključili v obravnavo

Vzroki še niso v celoti pojasnjeni

Vzrokov za razvoj bolezni do zdaj ni še nihče natančno opredelil, vendar je nesporno jasno, da se pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo pojavijo številne nevropatološke spremembe. Med drugim bolezen spremlja zmanjšano število nikotinskih receptorjev, na katere se veže acetilholin in selektivno zmanjšanje določenih živčnih celic v različnih predelih možgan (npr. v možganski skorji in hipokampusu). Po besedah dr. Pirtoška je pri pri manj kot 5 odstotkih vseh bolnikov z alzheimerjevo boleznijo vzrok tako imenovana avtosomno dominantna dedna motnja (predvsem kromosomov 1, 14, 19 in 21). Ljudje z dednimi oblikami Alzheimerjeve bolezni zbolijo bolj zgodaj, običajno pred 50. letom.

Starost največji dejavnik tveganja

Od dejavnikov tveganja jih je le nekaj zanesljivih, še več je takih, za katere zdravniki še vedno niso povsem prepričani. Kot pravi naš sogovornik, je zanesljiv dejavnik tveganja starost, saj po 65. letu tveganje za razvoj bolezni skokovito naraste. Pomembna je tudi družinska obremenjenost in prisostnost alela za določen lipoprotein. Ostali dejavniki, kot so bolezni ščitnice, pomanjkanje vitamina B12 in folne kisline v serumu, bolezni srca in ožilja, ženski spol, povišan holesterol, kajenje in nižja izobrazba so še vedno, kot pravi dr. Pirtošek, nedorečeni.

Bodimo pozorni na prve znake

Alzheimerjeva bolezen vpliva na možgane, ki z razvojem bolezni izgubljajo vse več svojih funkcij. Bolnik ima bolezensko spremenjene spoznavne sposobnosti, kar pomeni, da se njegov spomin nenehno slabša, vedno težje razume govor, njegova pozornost usiha, mišljenje postaja osiromašeno. Z napredovanjem bolezni opazimo pri bolniku vse več težav, ki nastopajo pri opravljanju povsem vsakodnevnih opravil, kot so umivanje, oblačenje, hranjenje, hkrati pa se pridružujejo tudi nove in nove vedenjske in psihične spremembe. Bolnik postaja nemiren, tesnoben, vznemirjen, ima privide in prisluhe, lahko se celo nasilno vede. Večinoma izgublja orientacijo, ne spomni se več imen in oseb, dogodke iz bližnje preteklosti pozablja in, nasprotno, išče ljudi, ki jih že davno ni več. Z napredovanjem bolezni ne prepozna več najbližjih svojcev, bega in tava po stanovanju, ki ga skuša večkrat zapustiti, tudi sredi noči, ko ne more spati.

Preventiva: možganska aktivnost

Alzheimerjeve bolezni zaenkrat še ne znamo ne ozdraviti ne preprečiti. Zato seveda tudi ni običajnih preventivnih ukrepov, kot jih poznamo pri, denimo, sladkorni bolezni tipa II ali pri kardiovaskularnih boleznih. Vendar zdravniki pravijo, da simptome bolezni lahko omilimo in razvoj bolezni vsaj malo zavremo, če vse življenje skrbimo za čim boljše splošno zdravje in možgansko kondicijo. Branje zahtevne literature, študij in urjenje spomina z najrazličnejšimi miselnimi igrami in hobiji, kot so šah, karte ali reševanje križank pripomorejo k temu, da so simptomi bolezni v prvi fazi blažji. Enako pomembno je tudi, da skrbimo za splošno zdravstveno sliko. Ker so kardiovaskularne bolezni eden od možnih dejavnikov tveganja za razvoj alzheimerjeve bolezni, so smiselni vsi ukrepi, s katerimi ohranimo srce in ožilje v dobrem stanju. Torej so na mestu skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano, redno gibanje in opustitev kajenja in pretiranega uživanja alkoholnih pijač.

Bolezen starostnikov da, toda ...

Alzheimerjeva bolezen se pojavi v poznem življenjskem obdobju, največkrat po 60. letu straosti in je torej bolezen starih ljudi. Vendar je zelo neprimerno zaradi tega bolezen obravnavati kot normalno sopotnico staranja, ne da bi skušali kakor koli ukrepati. Zdaj poznamo zdravila, ki lahko uspešno zavirajo razvoj bolezni. To je pomembno zaradi več razlogov. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo zahtevajo že zelo kmalu stalno, 24 urno skrb in kasneje tudi nego, ki jo največkrat nudijo bolnikovi najožji svojci, v drugih primerih pa domovi za ostarele. V skrb za bolnike z alzheimerjevo boleznijo je v Evropi, kjer je med osem do deset milijonov bolnikov, vključenih kar 25 do 40 milijonov družinskih članov in negovalcev. Ne gre le za visoke stroške (ti v ZDA znašajo na leto vsaj dobrih 67 milijard dolarjev), ampak je treba vedeti tudi naslednje. Skrb za takega bolnika je namreč vse prej kot enostavna in svojci, ki največkrat prevzamejo skrb za bolnika, so pod velikim čustvenim in psihičnim pritiskom. Zato je zdravljenje priporočljivo, ker ima od njega korist ne le bolnik, ampak vsi, ki so vključeni v skrb zanj.

Ne odlašajte z obiskom pri zdravniku!

Z zdravljenjem moramo pričeti čim prej, ker so rezultati zdravljenja najboljši, če začnemo z njim takrat, ko je bolezen izražena še v blagi obliki. Žal je v resnici drugače. Ne le, da bolnike pogosto zdravijo šele v napredovalih fazah bolezni, velika večina bolnikov ostaja daleč od zdravnikov in sploh niso prepoznani kot bolniki z alzheimerjevo boleznijo. Po ocenah obstaja le okoli 20 odstotkov bolnikov, ki so jim zdravniki postavili diagnozo. Veliko lahko za bolnika in posredno tudi zase storijo svojci, ki naj bolnika ob prvih znakih bolezni pripeljejo k zdravniku.

Zdravniki ločijo več vrst demenc. 80 % vseh dementnih bolnikov ima Alzheimerjevo bolezen (10% je bolnikov, ki imajo Alzheimerjevo bolezen in žilno demenco in 5% je bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo in boleznijo z Lewyevimi telesci), sledi bolezen z Lewyevimi telesci (7 %), žilne demence (5 %) in ostale oblike demence (8 %).

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alzheimerjeva bolezen , demenca , spomin , starostnik , možgani , orientacija , starost , čustvovanje , pozabljivost , možganska aktivnost , dojemanje , degenerativno stanje , spominčica , duševna funkcija , spominska motnja , progresivnost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

18. 06. 2012 23:10:42
Pri Alzheimerjevi bolezni je resnično, da je značilna pridobljeno zmanjšanje spominskih in intelektualnih sposobnosti, toda vzrok za to pa ni le določena starost, ker je še veliko ljudi starejših od 90 let, ki pa imajo še odličen spomin in še dobro komunicirajo!

Tudi genske povezave iz obstoječih primerov ni opaziti!
Opaziti pa je, da so možgani z Alzheimerjevo boleznijo bolj ko ne, nepovezani in neusklajeni z ostalimi funkcijami telesa in da možganske celice enormno odmirajo, kar pa je ponavadi vzrok prisotnost negativne energije, ki v glavnem prihaja v možgane od zunaj in to največkrat od območja, kjer človek največ miruje, kar pa je ležišče postelje in konkretno vzglavnik!

Znano in preizkušeno je, da če je vzglavnik napolnjen z biomaterialom, da takrat je to kot magnet za bio sevanja, ki znajo biti zelo škodljive za telesne pa tudi možganske celice!

Skratka Alzheimerjevo bolezen je možno zdraviti, če preprečimo vstop negativni energiji v možgane, kar pa je možno le z nevtralno izdelanem zglavnikom za nočno spanje, kar pa v današnjem tehnološkem svetu več ni problem, a problem je le poznavanje novo odkritih naravnih zakonov!

Več: http://sites.google.com/site/biotronikanovaveda/
21. 12. 2014 22:53:53
tudi moja žena ima težave z spominom in je šla k
Psihijatru ki ji je predpisal obliže in mislim da ji se stanje izboljšuje,