Alzheimerjeva bolezen: Ko se spomin utrudi

Maja Južnič Sotlar
sreda, 30. junij 2010

Alzheimerjeva bolezen je izrazito bolezen poznega življenjskega obdobja; dlje ko živi človek, več možnosti ima, da se pri njem razvije. (Foto: Pixabay)

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, za katero je značilno zmanjšanje spominskih in intelektualnih sposobnosti, ki pomembno prizadene dnevne dejavnosti. To je izrazito bolezen poznega življenjskega obdobja; dlje ko živi človek, več možnosti ima, da se pri njem razvije. Bolezen je za malenkost pogostejša pri ženskah kot pri moških.

Zanimivo je, pravi prof. dr. Alfred Maelicke, profesor biokemije in vodja laboratorija za molekularno nevrobiologijo na Inštitutu za fiziološko kemijo in patobiokemijo medicinske fakultete Gutenberške univerze v Mainzu, znanstvenik, ki intenzivno raziskuje področje Alzheimerjeve bolezni, da je njen potek manj hud pri ljudeh, ki so v času pred boleznijo svoje možgane uporabljali za zahtevne operacije.

Zakaj sploh pride to te bolezni?

Možganske celice vse življenje propadajo. Največ jih imamo ob rojstvu in v mladosti, nato se njihovo število močno manjša. Pri šestdesetih letih imamo le še polovico nevronov, ki smo jih imeli v mladosti. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo jih imajo še manj. Ugotovili so, da je pri bolnikih zmanjšano število določenih receptorjev, na katere se vežejo acetilholin (snov, odgovorna za prenos signalov med možganskimi celicami) in drugi prenašalci v osrednjem živčevju.

Kakšni so prvi znaki bolezni?

Prvi znaki bolezni so slabši spomin, ko bolnik izgublja besede, ne spomni se, kaj je pravkar hotel storiti. Ko začenja opažati, da je z njegovim spominom nekaj narobe, se bolnik sčasoma potegne vase, postaja čedalje bolj apatičen, nezainteresiran, nekako odmaknjen. Raztresenost se stopnjuje, bolnik ni več organiziran, izgublja orientacijo in se pogosto izgubi, če gre od doma. Zmanjšanje spoznavnih sposobnosti je vse bolj očitno.

Ali je zdravljenje smiselno?

Zdravljenje je smiselno iz številnih razlogov. Bolnik z Alzheimerjevo boleznijo sčasoma postane povsem odvisen od pomoči svojcev, saj ne zmore skrbeti zase. Nenehna skrb za vse bolj odsotnega in zmedenega bolnika je za svojce veliko breme. Z zdravljenjem napredovanje bolezni upočasnijo in če je stanje pri bolniku boljše, je lažje tudi svojcem. Z gotovostjo lahko trdimo, da zdravljenje pri Alzheimerjevi bolezni vedno pomeni, da zdravimo vso družino in ne samo bolnika, saj imajo od zdravljenja neposredno korist vsi, ki so v dnevnem stiku z bolnikom.

Koliko bolnikov je zdravljenih?

Premalo! Težava je že v tem, da bolezen pri številnih bolnikih ne prepoznajo, a tudi od diagnosticiranih bolnikov se jih zdravi zgolj dvajset odstotkov. Vzroki so seveda različni. Nekateri bolniki ali njihovi svojci sploh ne vedo za možnost zdravljenja, drugi ga zavračajo. Spet tretji se začnejo zdraviti, a odnehajo, ker se učinki ne pokažejo takoj, občutijo pa nekatere neželene učinke, denimo slabost in siljenje na bruhanje, ki so sicer kratkotrajni, a zaradi njih veliko bolnikov zdravila opusti. Pogosto se dogaja, da družinski člani menijo, da je za zdravljenje že prepozno, in si želijo le čimprej končati mučno epizodo. Veliko ljudi skriva bolezen svojih bližnjih in jih niti ne odpeljejo k zdravniku.

Kdaj začeti z zdravljenjem?

Čimprej. Ko opazimo znake, o katerih sem govoril prej, je smiselno oditi k splošnemu zdravniku in čimprej začeti z zdravljenjem. Zdaj so na voljo nova in zelo učinkovita zdravila, ki dajejo zares obetavne izide. Razvoj bolezni se tako rekoč ustavi. Učinek najbolje preverimo, če primerjamo skupino bolnikov, ki prejemajo zdravilo, z bolniki, ki se ne zdravijo. Propad pri drugih je zelo očiten v primerjavi s tistimi, ki se zdravijo. Zato je vsekakor smiselno storiti vse, da se bolezen upočasni.

Koliko časa traja učinek zdravljenja?

Zdravljenje je učinkovito vsaj štiri leta. Stanje se v tem času stabilizira. Rad bi poudaril, da najnovejša zdravila za zdravljenje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo za zdaj ne delujejo tako, da bi proizvajala nove nevrone, vsekakor pa zavirajo napredovanje bolezni.

Kaj pa, ko je bolezen že napredovala?

Zdravljenje je smiselno v vsaki fazi, čeravno drži, da je učinek večji, če se zdravljenje začne čimprej. A kot sem že večkrat poudaril, zdravila zavrejo razvoj bolezni v katerikoli fazi, zato je zdravljenje smiselno. Vsekakor priporočam svojcem, da bolnika peljejo na pregled in prosijo za ustrezno zdravljenje. Nenazadnje bodo imeli koristi od tega tudi sami.

Rekli ste, da je zdravljenje učinkovito vsaj štiri leta. Lahko po nekajmesečnem premoru bolnik spet začne jemati zdravila? So vidni kakršnikoli učinki?

Da, če bolnik nekaj mesecev po zaključenem zdravljenju spet začne jemati zdravila, ta vplivajo na napredovanje bolezni, res pa je, da učinki niso tako izraziti, kot so bili na začetku.

Če Alzheimerjeve bolezni ne zdravimo, se siptomi naglo slabšajo!

V številkah

v Sloveniji ima Alzheimerjevo bolezen po ocenah 20.000 ljudi, zdravi pa se jih le deset odstokov,- v Evropi je 6 - 8 milijonov oseb z Alzheimerjevo boleznijo in 20 - 32 milijonov svojcev, ki jim morajo stati ob strani pri vsakodnevnih opravilih,
po podatkih je kar 93 odstokov negovalcev bolnikov družinskih članov, - več kot tri četrtine (v nekaterih državah celo več kot 90 odstokov) oseb z Alzhemirjevo boleznijo ni zdravljenih zaradi zmotnega prepričanja med bolniki, svojci in celo zdravniki, da se zoper bolezen lahko stori bore malo.

Napredujoča bolezen
Za Alzheimerjevo boleznijo so zbolele številne znane osebnosti: nekdanji predsednik ZDA Ronald Regan, igralec Charles Bronson, nekdanji angleški ministrski predsednik Winston Churchill, igralka Rita Hayworth, skladatelj Maurice Ravel ...