Slovenija se stara

  • JN
  • ponedeljek, 28. junij 2010
(Foto: Jupiterimages)

V jeseni življenja

Povsod v razvitem svetu je že dlje časa vse večji problem staranje družbe. Projekcija prebivalstva, ki jo je pripravil Eurostat, kažejo, da se bo tudi v Sloveniji v prihodnosti povečevalo število starejšega prebivalstva. Predvsem se bo spremenil delež starih ljudi, kar pomeni starih nad 80 let. Danes je povprečna starost, ki jo doživijo ženske, 81 let in 77 let za moške.

V Sloveniji je trenutno 16 odstotkov ljudi, ki so stari nad 65 let in kot kaže, se že približujemo povprečju ostalih članic EU, kjer je ta delež 17 odstotkov. Demografsko spreminjanje s seboj prinašajo kompleksne spremembe, ki jih bo občutila celotna družba. Odražale se bodo na vseh ravneh in področjih in potrebni bodo marsikateri ukrepi in prilagoditve problematiki, ki je povezana s hitro starajočo družbo, predvsem pa bo nujno zmanjševati medgeneracijske razlike. Vse spremembe bodo morale biti urejene sistemsko, pri čemer bodo imeli pomembno besedo tudi na Ministrstvu za zdravje z dolgoročnimi ukrepi in rešitvami. Kot pravijo na omenjenem ministrstvu, mora biti javnost dobro seznanjena z vprašanji, povezanimi s starostjo in staranjem in s predvidenimi nalogami na področju zdravstvenega varstva starejših oseb.

Pri starejših se pogosto srečujemo z zdravstveno problematiko, ki je posledica različnih kroničnih bolezni, degenerativnih sprememb, poškodb ali drugih obolenj. Zaradi tega je  funkcionalna sposobnost posameznika pogosto zmanjšana, peša pa tudi sposobnost samooskrbe, zaradi česar potrebuje pomoč druge osebe pri izvajanju osnovnih dnevnih opravilih, kot so oblačenje, vzdrževanje osebne higiene, pomoč pri gibanju, prehranjevanju in podobno. V državah EU ocenjujejo, da je trenutno že od tri do pet odstotkov ljudi pri izvajanju pravkar naštetih osnovnih življenjskih dejavnosti popolnoma odvisnih od pomoči druge osebe, delno odvisnih pa 15 odstotkov ljudi v starosti nad 65 let. Dejstvo je, da delež ljudi, ki niso več zmožni popolnoma skrbeti zase, narašča s starostjo. Pri starosti nad 70 let število ljudi, ki so popolnoma odvisni pri izvajanju življenjskih aktivnosti od druge osebe, naraste že na 10 odstotkov.


Za čim bolj aktivno staranje

Staranje je proces, ki poteka vse življenje, kakovostna starost pa je v veliki meri odvisna od navad, sprejemanja in načina življenja že v zgodnjih in dejavnih letih. Kot pravijo na ministrstvu, je v strategiji skrbi za starejše v Sloveniji pomemben del socialne varnosti prav področje zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, ki ga je potrebno čim hitreje in kar najbolj učinkovito prilagajati njihovim specifičnim potrebam in s tem prispevati h kakovosti življenja tudi v poznih letih.

Poglavitne usmeritve  na področju zdravstvene skrbi za starejše so zato naravnane na ohranjanje dejavnosti starejših na vseh področjih in povečevanje števila let, ki jih preživijo v zdravju. Z ustrezno dostopnostjo kakovostne zdravstvene oskrbe in sistematično ureditvijo dolgotrajne oskrbe bo posamezniku omogočeno čim daljše samostojno življenje v domačem okolju, kar je tudi cilj. Za spodbujanje aktivnega staranja je treba v največji možni meri tudi širiti preventivne programe vzgoje za zdrave življenjske navade. Preventivna dejavnost na področju dolgotrajne oskrbe ima lahko številne pozitivne učinke, saj lahko zmanjšuje potreben obseg storitev in posredno tudi izdatke za dolgotrajno oskrbo.

Z učenjem tudi starejših in drugih oseb, ki so izpostavljene tveganjem za dolgotrajno oskrbo za zdravo življenje, njihovim aktivnejšim vključevanjem pri reševanju problemov, vključevanjem v različne preventivne programe ter pravočasno pripravo na odpust iz bolnišnice, bo zmanjšana potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe, oziroma bo ta prisotna krajši čas. Zato na ministrstvu  načrtujejo splošne preventivne programe vzgoje za zdrave življenjske navade, kjer je poudarek predvsem na opuščanju škodljivih razvad, telesni dejavnosti, zdravemu načinu prehranjevanja, tkanju ustreznih socialnih stikov in podobno. Programi bodo prek sredstev javnega obveščanja, društev upokojencev in drugih oblik združevanja starejših ljudi, predvsem tudi v neposrednem lokalnem bivalnem okolju, dostopni čim širšemu krogu starejših ljudi na območju vse Slovenije.

Vse večje potrebe po dolgotrajni oskrbi

S staranjem prebivalstva in naraščanjem deleža ljudi, ki so vse bolj odvisni od delne ali trajne pomoči okolice, naraščajo tudi potrebe po dolgotrajni oskrbi. Trenutno potrebe pri nas presegajo zmožnosti, ki jih ta hip zagotavljata javni mreži na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Da bi izboljšali dostopnost, so na ministrstvu pristopili k sistemski ureditvi področja dolgotrajne oskrbe. Zagotavljanje integrirane zdravstvene in socialne obravnave bo učinkovitejše in prilagojeno predvsem potrebam posameznika. Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe bo v Sloveniji omogočila dostopnost do storitev in drugih oblik pomoči vsem ljudem, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri izvajanju dnevnih življenjskih opravil, ne glede na mesto bivanja.

Za sistemsko ureditev dejavnosti dolgotrajne oskrbe  in tudi zagotavljanje ustreznih finančnih virov za njeno izvajanje, je že izdelan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Financiranje storitev dolgotrajne oskrbe bi naj po novem zakonu temeljilo na solidarnosti in vzajemnosti in mora omogočiti pravičnost in dostopnost. Zakonske podlage za uvedbo posebnega obveznega in prostovoljnega zavarovanja za ta namen se bodo organizacijsko, pravno in finančno spremenile oziroma nadomestile in izpopolnile sedaj veljavni sistem teh pravic na področjih zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter socialnega varstva.

Eden od večjih problemov starajočega se prebivalstva je tudi visok delež številnih kroničnih bolezni, med katerimi zlasti izstopajo srčno-žilne bolezni. Kot zagotavljajo na Ministrstvu za zdravje, je bilo na področju zniževanja slednjih v zadnjih letih narejenega kar veliko. Ministrstvo za zdravje je med drugim oblikovalo dva nacionalna dokumenta, in sicer Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike za obdobje od 2005 do 2010 je v začetku leta 2005 sprejel Državni zbor. V postopku sprejema na Vladi RS pa je trenutno Strategija Vlade Republike Slovenije na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja. Oba dokumenta se med seboj dopolnjujeta in podpirata ključna cilja: izboljšanje prehranjevalnih navad prebivalcev ter spodbujanje k vsakodnevni vsaj tridesetminutni telesni dejavnosti.

V naslednjih letih bodo dejavnosti ministrstva usmerjene v udejanjanje usmeritev, ki jih oba dokumenta prinašata. Tukaj je posebej potrebno izpostaviti izdelavo smernic zdrave prehrane za različne populacijske skupine. Istočasno pa bodo podpirali programe in projekte, ki so usmerjeni v zdravo prehranjevanje, redno telesno dejavnost in zdrav življenjski slog. Pri tem bodo posebej pozorni na vključevanje civilne družbe, ki je ključna pri doseganju posameznih populacijskih skupin.

Pristopi, usmerjeni na posameznika, se nanašajo predvsem na preventivne dejavnosti, ki so opredeljene v Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Na ravni primarnega zdravstvenega varstva je bil uspešno uveden program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Načrtovana je nadgradnja in razširitev programa tudi na preventivo in zgodnje odkrivanje drugih kroničnih bolezni, ki bistveno vplivajo na breme bolezni. V prvi vrsti bo to program za zgodnje odkrivanje raka danke in debelega črevesa v starosti od 50 – 70 let. V pripravi je tudi akcijski načrt za boljše obvladovanje naraščajočega problema sladkorne bolezni.


Za zdaj le kratkoročna strategija

Na ZZZS se zavedajo pritiska demografskih sprememb in spreminjajočih se potreb, toda kot pravi dr. Martin Toth, dolgoročne deset- in večletne strategije nimajo pripravljene. Kot pravi, se bo položaj slabšal v smislu vse večjih potreb in zahtev, ki jih bo, razumljivo, imelo ostarelo in oslabelo prebivalstvo. Z zdajšnjo organizacijo in načinom njihovega zadovoljevanja jim bomo le težko sledili. Predvsem bo zaznaven preobrat v potrebi po vrsti ustanov. "Če smo še včeraj menili, da potrebujemo določeno število bolnišnic, zdravnikov in zdravniških posegov, se bomo že jutri zavedli, da vse bolj potrebujemo predvsem trajno oskrbo ljudi, ki bodo pri vsakodnevnih opravilih, negi, prehrani in vključevanju v družbo odvisni od pomoči tretje osebe, to pa so stvari, ki ne sodijo več v okvir medicinske pomoči. Zato moramo razmišljati o celoviti prenovi zdravstvenih, družinskih in socialnih ukrepov, ki bodo ljudem zagotovili dostojno življenje tudi v visoki starosti."

Za to bo po besedah sogovornika treba predvsem prerazporediti naloge in funkcije med pokojninsko-invalidskim zavarovanjem, obveznim zdravstvenim zavarovanjem in nekaterimi funkcijami, ki zdaj sodijo na področje Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve. Oblikovala se bo nova veja socialnega zavarovanja, ki bo pokrivalo vse te potrebe ne glede na starost, razlog in izvor te pravice. Oskrbo za starostnike bo v prihodnje treba razporediti tako med člane starostnikove družine kot med za to pristojne ustanove. Kot pravi sogovornik, bo v prvi vrsti odgovorna družina, ki pa ji bo treba zagotoviti ustrezne vire pomoči, seveda tudi od zunaj.

V prihodnosti bo zagotovo treba zagotoviti dodatne finančne vire za vse potrebe skrbi za ostarele. Razmišljati bo treba tudi o novih virih zavarovanja. Trenutne sheme zdravstvenega, pokojninskega in prostovoljnega zavarovanja bodo stežka pokrile naraščajoče potrebe. Kako se bo spreminjal sistem dodatnega zavarovanja, je po sogovornikovih besedah odvisno predvsem od postavljenih standardov pomoči, merjenih v številu ur pomoči na dan. Pri tem sogovornik tudi načne vprašanje, ali bo še smiselna solidarnost za vsako ceno. Po njegovem bi ljudje z višjimi dohodki oziroma pokojnino lahko del sredstev za pomoč na domu plačali tudi sami. Na vprašanje, ali se bo sistem zaradi čedalje večjega starega prebivalstva in vse nižjega števila rojstev kmalu zlomil, je njegov odgovor negativen. Kot pravi, Evropa temelji na sistemu socialne varnosti in tega si Evropejci ne bodo/bomo pustili vzeti. Vsekakor pa bo šel trend v smer, ko si bomo lahko privoščili manj, manj bo socialnih pravic in več bo temeljilo na zasebnih sredstvih. To so trendi, ki jih sicer nimamo radi, vendar so neizogibni.

Že zdaj so potrebe po institucionalni obliki pomoči velike in v prihodnje bodo le še naraščale. Kako se bo sistem spopadal z njimi? Sogovornik odgovarja, da je osnovna usmeritev ideje o posebnem zavarovanju v tem, da vsak človek ostane na svojem domu, dokler je to možno. Naslednji korak je delna pomoč na domu, ko bi bil starostnik čez dan v dnevnem centru in čez noč doma, in ko to ni več možno, gre v dom ostarelih, vendar pod enakimi merili, kot če bi bil doma. To pomeni, da si bo moral hrano in bivanje plačati sam. Pa bomo imeli dovolj zmogljivosti? Kot kažejo podatki, ne. Tudi če bi zdaj uvedli zakon, ne bi bili kos potrebam, saj ni dovolj negovalcev in ljudi, ki bi ponujali pomoč v gospodinjstvu, ni dovolj medicinskih sester in dovolj domov, zato je treba toliko intenzivneje razmišljati o postopnem uvajanju tega sistema.
Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. družinske medicine

Bogdan Ambrožič

dr. Bogdan Ambrožič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki