Vedenjske in psihične spremembe pri alzheimerjevi bolezni

Simptomi vedenjskih in psihičnih sprememb se pri alzheimerjevi bolezni pojavljajo postopoma.
Simptomi vedenjskih in psihičnih sprememb se pri alzheimerjevi bolezni pojavljajo postopoma. (Foto: Pixabay)

Med prve znake alzheimerjeve bolezni spadajo tudi vedenjske in psihične spremembe. Tudi te močno vplivajo na vsakodnevno življenje bolnikov, zaradi tega pa tudi na življenje in počutje njihovih skrbnikov in negovalcev. Kot pravi doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., specialistka psihiatrije in predstojnica mariborske Psihiatrične bolnišnice, so prav vedenjske in psihične spremembe običajno vzrok, da bolnike z alzheimerjevo boleznijo sprejmejo v bolnišnico ali v dom za ostarele.

Po besedah sogovornice, celovite diagnoze ni mogoče postaviti samo z izključevanjem ali poudarjanjem zmanjšanja spoznavnih sposobnosti, temveč mora proces prepoznavanja zajeti tudi druge simptome bolezni. Le takšen celostni pristop, ki zajema oceno spoznavnih sposobnosti, dnevnih dejavnosti ter vedenjskih in psihičnih sprememb, omogoča diagnostično oceno bolezni ter lažje načrtovanje pomoči, ki jo potrebujejo bolniki z alzheimerjevo boleznijo in njihovi negovalci.

Motnje pri večini bolnikov

Vedenjske in psihične spremembe se po besedah doc. Kores Plesničarjeve pojavljajo pri skoraj 90 odstotkih bolnikov z alzheimerjevo boleznijo. Bolniki se v začetni fazi bolezni nekaterih simptomov zavedajo, vendar kasneje do simptomov postanejo nekritični ali pa zaradi zmanjšanja spoznavnih sposobnosti o simptomih ne zmorejo poročati. Kot pravi doc. Kores Plesničarjeva, se njihova klinična slika lahko spreminja oziroma niha, medtem ko se zmanjšanje spoznavnih sposobnosti in težave pri opravljanju dnevnih dejavnosti nenehno stopnjujejo. Vedenjske in psihične spremembe brez terapevtskih ukrepov vodijo v nadaljnje in dodatno propadanje bolnika.

Najprej apatičnost in depresija, pozneje še drugi simptomi

Simptomi vedenjskih in psihičnih sprememb se pojavljajo postopoma. Pogosto je, da bolnik z blago alzheimerjevo boleznijo postane apatičen, zadržan, začne se izogibati družbi, vse bolj očitne postajajo tudi tesnoba, razdražljivost in depresija. Ko bolezen napreduje, pri bolniku postajajo vse bolj očitni še drugi simptomi. Bolnik postane begav, veliko tava naokoli, postane nemiren, vznemirjen, sumi svojo okolico, je razdražljiv in vzkipljiv, na koncu pa se pridružijo celo blodnje in halucinacije. Bolnik z hudo alzheimerjevo boleznijo vse več kriči in spušča neartikulirane glasove. Sogovornica pravi, da so najpogostejši simptomi vznemirjenost, apatija in depresija, med katerimi je najbolj vztrajna vznemirjenost. Vedenjske in psihične spremembe povzročajo največ težav v odnosu z negovalci in z drugimi ljudmi. Negovalci pravijo, da jim posebej veliko težav povzročata nemir in tavanje, ki je zlasti prisotno ponoči, ko bolnik ne more spati in želi sredi noči v pižami zapustiti stanovanje, pogosto kar skozi okno, ki ga zamenja za vrata. Tak bolnik potrebuje nenehen nadzor in varno okolje.

Bolniki so pogosto besedno nasilni

Bolniki z alzheimerjevo boleznijo so v 20 do 50 odstotkih fizično in besedno nasilni. Besedna nasilnost je običajno najpogostejša in najbolj dolgotrajna oblika nasilnega vedenja. Bolniki so lahko tudi odklonilni in negativistični, ničesar ne marajo, stalno zahtevajo pozornost, se pogosto pritožujejo in ukazujejo, ponavljajo stavke, kričijo ter imajo verbalne izbruhe.

"Neredko so tudi fizično nasilni, brcajo, praskajo, se pretepajo, porivajo stvari ali osebe, grabijo stvari in jih mečejo naokoli. Fizično in besedno nasilno vedenje se pogosteje pojavlja pri kognitivno oškodovanih bolnikih s slabimi socialnimi odnosi, poudarja doc. Kores Plesničarjeva in dodaja, da je tovrstno vedenje pogosteje prisotno pri moških, verbalno neagresivno vedenje pa pri bolnicah, ki so slabega zdravja in imajo kronične bolečine." )
Članek se nadaljuje »