Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Vedenjske in psihične spremembe pri alzheimerjevi bolezni


(stran 2 od 2)



Najpogostejši simptomi

Vedenjske in psihične spremembe se pojavljajo pri vseh bolnikih z alzheimerjevo boleznijo, vendar vseh sprememb ne opazimo pri vseh bolnikih.

Depresija se pojavi pri približno pri 30 do 40 odstotkih bolnikov z alhzeimerjevo boleznijo. Kot pravi doc. Kores Plesničarjeva, je depresija običajno blaga do zmerna in je pogosteje prisotna pri blagi alzheimerjevi bolezni. Tako bolniki z alzheimerjevo boleznijo, ki so depresivni, kot depresivni starostniki brez demence, imajo simptome, ki jih je med seboj pogosto težko ločiti. Pri obojih lahko opazimo znižano razpoloženje, razdražljivost in vznemirjenost, utrujenost, pomanjkanje energije, nespečnost in upad apetita.

Apatija in pasivno vedenje sta prisotna pri približno 50 odstotkih bolnikov z blago in zmerno alzheimerjevo boleznijo. Bolniki ne kažejo nobenega zanimanja za dnevne dejavnosti, osebno nego in skrb ali za socialne odnose. Ne zanimajo se za okolico, v njih ni pobud in zanimanja.

Blodnje se pojavljajo pri 16 do 44 odstotkih bolnikov in to predvsem pri zmerni alzheimerjevi bolezni. Bolnik pozabi, kje je pustil stvari, zato negovalce obtožuje, da so mu jih ukradli, ker ne prepozna več zakonca, ki ga neguje. Obtožuje partnerja za nezvestobo in podobno.

Halucinatorna doživetja se pojavljajo pri četrtini bolnikov, ponavadi pri zmerni alzheimerjevi bolezni. Vidne halucinacije so lahko celo začetni pokazatelj demence in so združene z njenim hitrejšim napredovanjem. Halucinacije so pogostejše pri bolezni z Lewijevimi telesci.

Druge motnje

Pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo so pogoste tudi motnje spanja. Te se lahko slabšajo vzporedno s slabšanjem bolezni. Kot pravi sogovornica, daljše spanje običajno ni moteče za negovalce, več težav pa predstavlja nočno zbujanje. Bolniki so pogosto tudi čustveno labilni, včasih pa vsiljivi in nadležni ali pretirano zaupljivi, kar je lahko neprijetno za negovalce.

Nekateri bolniki imajo sindrom dezinhibicije, kar pomeni, da se vedejo impulzivno in neustrezno, so čustveno labilni, nekritični in ne zmorejo več ustrezne presoje. Jočejo, se smejejo, lahko so samodestruktivni, motorično neustrezno vznemirjeni, vse do pravih agresivnih izbruhov. Sogovornica pravi, da v to kategorijo spada tudi spolna dezinhibicija, ko se bolniki "neustrezno vedejo, se brez sramu razkazujejo in ogledujejo. To je tudi pogosti razlog nerazumevanja z negovalci oziroma svojci. Predvsem bolniki v kasnem poteku bolezni so lahko tudi negativistični, trmasti, ne sodelujoči in se upirajo negi. Pri bolnikih z multiinfarktno demenco nastopi negativizem že v zgodnejšem poteku."

Dnevne aktivnosti so motene

Vedenje in kognitivne sposobnosti so neločljivo povezane z dnevnimi aktivnostmi in obratno. Ko bolezen napreduje, pri bolniku najprej lahko opazimo težave pri sestavljenih, zahtevnejših vsakodnevnih dejavnostih, kot so kuhanje, nakupovanje, socialni stiki. Osnovne dejavnosti, kot so hranjenje, oblačenje ali umivanje, se izgubijo postopoma in kasneje. Kot pravi sogovornica, se v zgodnji fazi bolezni spremembe v dnevnih aktivnostih kažejo tudi pri težavah pri vožnji, delu, hobijih, nakupovanju ali pa tudi kot pozabljanje delov pogovora ali branja. "Bolniki si začno delati opomnike ali pisati listke, kar je pogosto prvi znak, da se z osebo nekaj dogaja. Te težave pa lahko že spremljata apatija ali depresija. Več kot ima bolnik teh težav, bolj tudi postaja prestrašen, lahko vznemirjen in razdražljiv.

Z napredovanjem bolezni bolniki ne zmorejo več opravljati sestavljenih opravil, začnejo se izgubljati, ne znajo več kuhati, pozabijo ugasniti štedilnik, zalagajo stvari. Hišna varnost postaja vse večji problem, bolnik ne more biti več sam pomembno se zmanjša njegova avtonomija. Vedenjski simptomi so v tej fazi lahko zelo pestri.V tem času pa lahko bolnik še zadrži nekatere socialne zmožnosti. V poznem obdobju bolezni pa se izgubijo še sposobnosti opravljanja vsakodnevnih osnovnih aktivnosti (oblačenje, hranjenje, hoja, zadrževanje vode in blata). Vedenjski simptomi so v tem obdobju manj diferencirani. V končnem stanju pa je lahko bolnik popolnoma nemočen, stalno ležeč in potreben neprestane nege in pomoči." )



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd