So vaši najdražji na varnem?

Telekomova storitev 24 ur na dan starostniku tudi brez pritiska na gumb omogoča enostaven in hiter klic ​na pomoč.
Telekomova storitev 24 ur na dan starostniku tudi brez pritiska na gumb omogoča enostaven in hiter klic ​na pomoč. (Foto: Shutterstock)

Z E-oskrbo lahko starejši v domačem okolju bivajo bolj varno, aktivno in samostojno.

Te dni se je težko izogniti misli na epidemijo okužbe z novim koronavirusom in temam, kot je socialna izolacija. Starejši so tako še bolj izolirani in prepuščeni sami sebi.

A socialna izolacija je na neki drugi način tudi brez epidemije življenjska sopotnica starejše generacije. Čeprav je za njihovo psihično in fizično kondicijo pomembno, da ostanejo čim dlje aktivni in samostojni na svojem domu, nas vedno skrbijo njihovo krhko zdravje, gibalna oviranost, varnost, pa tudi osamljenost ali socialna izoliranost, ki se v teh razmerah pogosto pridruži.

Oskrba starejših je tema, s katero se ukvarja vsa Evropa in razvija različne oblike podpore za dolgotrajnejše in varnejše življenje doma. Gre za različne oblike pomoči na domu, med katerimi so tudi tehnološke rešitve za spremljanje starejših, ki so se izkazale za učinkovite. V razvitih državah ima e-oskrbo iz javnih sredstev zagotovljeno deset odstotkov starejših od 65 let.

Čeprav Slovenija še vedno čaka na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, pa vsaj na tehnološkem področju ne zaostajamo. Telekom Slovenije je razvil rešitev E-oskrba, s katero dokazuje, da starejši lahko v domačem okolju bivajo bolj varno, aktivno in samostojno, s čimer so lahko razbremenjeni tako država zaradi visokih stroškov zdravstvenih posledic padcev oziroma prepozne oskrbe starejših kot tudi svojci, ki se izčrpavajo v vlogi skrbnikov.

Več kot le tehnična rešitev

Kot pojasnjuje Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe pri Telekomu Slovenije, njihova storitev 24 ur na dan starostniku tudi brez pritiska na gumb omogoča enostaven in hiter klic ​na pomoč (povezava z zdravstvenim osebjem), denimo ob padcu ali nenadni slabosti (kar je ena največjih težav starejših ljudi), ter organizacijo pomoči. Tako pomaga:

  • skrajšati čakanje na pomoč po padcu ali slabosti (v Sloveniji starejši po padcu v povprečju čakajo 18 ur),
  • preprečevati nepotrebne zaplete in prezgodnje smrti (več kot 550 ljudi na leto umre zaradi posledic padcev oziroma predolgega čakanja na pomoč),
  • obvladovati prezgodnje odhode v institucionalno varstvo in tudi krajšati čakalne vrstne za sprejem v domove,
  • učinkovitejšo porabo virov socialnega varstva za oskrbo starejših.

Zato jim je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podelilo status socialnovarstvene storitve in jih vpisalo v register izvajalcev.

Kako je to izvedljivo? Tehnične rešitve, ki zaznavajo gibanje starostnika in zabeležijo morebitne padce, omogočajo pa tudi detekcijo dima (požarna varnost) in izliva vode (poplavna varnost), so povezane s stalno delujočim asistenčnim centrom, v katerem je zaposleno zdravstveno osebje, ki ukrepa in pošlje pomoč.

»Pomembno je, da v asistenčnem centru znajo presoditi, kaj se dogaja, tudi če je komunikacija s starostnikom otežena, ker se slabo počuti, je padel, je zmeden in podobno. Tako je pravočasno poslana pomoč, opredeljena s kliničnimi protokoli, ki smo jih oblikovali skupaj z zdravniki UKC Ljubljana in Doktor 24. O vsem pa so obveščeni tudi svojci,« pojasnjuje Pustatičnik. »Ne nazadnje pa je nekaj klicev tudi zaradi osamljenosti in tudi v teh primerih se strokovno usposobljeni zdravstveni delavci znajo pravilno odzvati.«

Vodja E-oskrbe dodaja, da so v Telekomu Slovenije dali velik poudarek tehničnim napravam, ki so jih izbrali za spremljanje gibanja in zaznavanje padcev starejših. Nabor naprav (obesek z detektorjem padcev, senzorji gibanja, centralna komunikacijska enota in detektorji dima ter izliva vode), ki samodejno, tudi brez pritiska na gumb, zaznajo, ko je šlo kaj narobe, omogoča prilagoditev potrebam posameznika, pomembno pa je vedeti, da so naprave prenesle testiranja delovanja v različnih razmerah, tudi v vodi. Prav kopalnica in banja sta namreč zelo pogosto tisti prostor, kjer se zgodijo padci. »Naprave ni treba polniti, naš tehnični nadzor, ki prav tako deluje 24 ur, pa takoj zazna in posreduje, če pride do tehničnih težav z njimi.«

Padci

»Gre za zagotavljanje takojšnje pomoči, kar rešuje življenja,« poudarja Pustatičnik, njegove besede pa dopolnjujejo podatki, ki nam jih je posredovala pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost asist. Dominika Oroszy. Kot pravi, se polovica padcev starejših ljudi zgodi doma, in tudi če sam padec nima hujših posledic, starostniki pogosto ne morejo vstati. Tako lahko predolgo ostanejo na tleh (na primer v kopalnici), kar lahko pripelje do podhladitve in pljučnice. Kar polovica tistih, ki utrpijo hujše poškodbe (zlom stegnenice, poškodbo glave), po rehabilitaciji potrebuje institucionalno oskrbo.

Po projekciji stanja v minulih letih za leto 2020 lahko pričakujemo 112 tisoč padcev starejših od 65 let. Pri 20 do 30 odstotkih teh bo potrebna zdravstvena obravnava (med 22 in 34 tisoč ljudi), približno 6.600 jih bo zaradi poškodb potrebovalo hospitalizacijo, 2.400 jih bo utrpelo zlom kolka, okoli 600 jih bo zaradi posledic padca umrlo.

Naša sogovornica je izračune naredila glede na številke iz prejšnjih let, pri čemer pa nam ni mogla postreči z natančnejšimi podatki o tem, koliko ti padci stanejo zdravstveni sistem. »Če vemo, da hospitalizacija zaradi zlomljenega kolka v povprečju pomeni 4.500 evrov stroška za ZZZS, brez stroškov rehabilitacije, bi to pri 2.400 hospitaliziranih zaradi zloma kolka pomenilo 10,8 milijona evrov. Ker nimamo nacionalnega registra padcev, ne vemo natančno, koliko nas vse skupaj stane, bi pa lahko s preventivo verjetno privarčevali od 15 do 30 odstotkov tega denarja, se pravi vsaj od 1,6 do 3,2 milijona evrov,« nam je povedala.

E-oskrba na recept

Po njenih podatkih 41 odstotkov starejših, ki padejo, nima hujših posledic, zmerno hude so posledice pri 43 odstotkih ljudi (gredo k osebnemu zdravniku zaradi odrgnine, otekline, manjšega zloma), 16 odstotkov pa jih ima hude posledice, kar pomeni osem tisoč obiskov urgence. Te številke so po njenem mnenju dovoljšen dokaz, da so strukturirani preventivni programi in tehnološke rešitve za spremljanje starejših na daljavo smiselni.

Sama zagovarja pristop, da bi zdravniki na podlagi podatkov o zdravju starostnika določili tiste, ki imajo veliko tveganje za padec in hujše posledice padca, tako da bi ti dobili možnost e-oskrbe na račun zdravstvenega zavarovanja ali iz proračuna. Kolikor ji je znano, trenutna rešitev v osnutku zakonu o dolgotrajni oskrbi predvideva, da bi o predpisovanju e-oskrbe odločali socialni delavci. Čeprav je socialno stanje posameznika tudi pomembno pri odločitvi o spremljanju na daljavo, pa Oroszyjeva meni, da bi morali pri tem povezati socialna in zdravstvena merila.

Financiranje

Storitev na prvi pogled ni draga (ponudba se začne pri 21,40 evra na mesec), a starejši so kljub vsemu socialno občutljiva družbena skupina, zaradi česar je za marsikoga to lahko tudi preveliko finančno breme, se strinjata oba sogovornika. Ker pa gre za rešitev, ki lahko pomembno zniža stroške zdravstvene oskrbe starejših, razvite države tovrstne storitve financirajo iz javnih sredstev, zato jih uporablja že okoli 10 odstotkov starejših od 65 let.

»Pri nas se že 20 let pričakuje, da bo to uredil zakon o dolgotrajni oskrbi, ker pa leta 2018 ni bil sprejet. v vmesnem času poskušamo sofinanciranje zagotoviti v sodelovanju z občinami prek projekta Varni in povezani na domu, pri katerem sodeluje tudi Zveza društev upokojencev Slovenije. V projekt se je za zdaj vključilo 36 slovenskih občin, ki po tej poti svojim občanom zagotavljajo daljše, varnejše in samostojnejše bivanje na svojem domu,« je še povedal Peter Pustatičnik.

Razkritje: Objavo članka je omogočilo podjetje Telekom Slovenije.
Galerija

Telekomova storitev 24 ur na dan starostniku tudi brez pritiska na gumb omogoča enostaven in hiter klic ​na pomoč. Shutterstock

"Pomembno je, da v asistenčnem centru znajo presoditi, kaj se dogaja, tudi če je komunikacija s starostnikom otežena, ker se slabo počuti, je padel, je zmeden in podobno. Tako je pravočasno poslana pomoč, opredeljena s kliničnimi protokoli, ki smo jih oblikovali skupaj z zdravniki UKC Ljubljana in Doktor 24." PETER PUSTATIČNIK, vodja E-oskrbe in E-zdravja pri Telekomu Slovenije (Foto: Aleš Beno)

"Polovica padcev starejših ljudi se zgodi doma, in tudi če sam padec nima hujših posledic, starostniki pogosto ne morejo vstati. Tako lahko predolgo ostanejo na tleh, kar lahko pripelje do podhladitve in pljučnice." asist. DOMINIKA OROSZY Oroszy, dr. med.

Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki