Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Projekt Adam: Uspeh pilotnega projekta zgodnjega odkrivanja demence

Projekt Adam je zastavljen kot raziskovalno-presejalni projekt zgodnjega odkrivanja demence v skladu s sprejeto Strategijo obravnavanja demence 2020.
Projekt Adam je zastavljen kot raziskovalno-presejalni projekt zgodnjega odkrivanja demence v skladu s sprejeto Strategijo obravnavanja demence 2020. (Foto: Shutterstock)

Demenca se ne začne z dnem, ko nekaj pozabimo, saj gre za proces, ki se lahko začne tudi 20 let prej. Gre za razmeroma novo ugotovitev projekta Adam, ki pa v temeljih spreminja odnos do bolezni. Po Svitu, programu presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, Dori, presejalnem programu za raka dojk, in Zori, programu za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu, smo dobili še Adama. Vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanje demence je trajal le dva meseca, si pa njegovi pobudniki želijo, da bi postal stalnica v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Grozeča epidemija 21. stoletja

V Sloveniji več kot 32.000 ljudi trpi za katero od vrst demence, zanje pa skrbi kar 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih. Še bolj zaskrbljujoče so ocene, da se to število dementnih bolnikov in tistih, ki zanje skrbijo, v naslednjih 25 letih utegne več kot podvojiti. Prej ko bolezen odkrijejo in jo začnejo obravnavati, boljše so možnosti za njeno počasnejše napredovanje, zato je njeno odkrivanje izjemno pomembno, kljub temu pa ni sistematično urejeno.

»Gre za izjemno veliko breme za družbo, ki na to grozečo epidemijo ni najbolje pripravljena, zlasti ne z vidika učinkovitega diagnosticiranja. Zato je bila znanstvenoraziskovalna ambicija našega projekta – poleg ozaveščanja in izvajanja presejalnih testov spominskih in miselnih sposobnosti – omogočiti razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence, kot je EEG-tehnologija, ki kaže največ potenciala pri odkrivanju zgodnjih znakov bolezni. Raziskovalni rezultati so izjemni tudi v svetovnem merilu,« je na predstavitvi rezultatov raziskave v okviru projekta Adam, ki je bila septembra v Ljubljani, povedal prof. dr. Zvezdan Pirtošek s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in vodilna strokovna avtoriteta v Sloveniji na tem področju.


Neodkrite težave

V Sloveniji številni starostniki, ki imajo težave s spominom in miselnimi funkcijami, medicinsko niso zadovoljivo obravnavani, je ena pomembnejših ugotovitev raziskave za zgodnje odkrivanje demence, ki je potekala od 8. maja do 7. julija v šestih slovenskih regijah in je zajela 457 prebivalcev, od tega 131 moških in 326 starejših od 60 let. Nihče od prostovoljnih udeležencev pred tem ni imel postavljene diagnoze motnje miselnih in spominskih funkcij, in skoraj vsi (97,7 odstotkov) so bili prepričani, da so tozadevno zdravi.

A tudi na teh, domnevno kognitivno zdravih ljudeh, je poseben test MoCA, ki so ga morali udeleženci raziskave izpolniti, pokazal nekatera večja odstopanja. Kar 38 odstotkov oziroma 170 ljudi je doseglo slabši rezultat kognitivnih sposobnostih od zdrave populacije, še dodatnih 12 odstotkov pa je bilo mejnih. Skupaj je torej kar polovica ljudi, ki so bili prepričani, da so zdravi, na presejalnih testih spominskih in miselnih sposobnosti, ki lahko nakazujejo na začetne faze demence, doseglo nižje ocene kognitivnih sposobnosti od mejnih norm za zdravo populacijo. Čeprav to še ne pomeni nujno, da gre za demenco, je bila v nekaterih primerih nadaljnja medicinska obravnava nujno potrebna.

Dragocen uvid

Izziv odkrivanja alzheimerjeve bolezni in drugih vrst demence je ključen pri njeni preventivi, zato so rezultati projekta dragocen uvid za vse bolnike, njihove svojce, strokovno javnost in splošne zdravnike, ki vsakodnevno obravnavajo paciente in spremljajo dinamiko te bolezni. Jurij Dreo, raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je pojasnil, da je projekt Adam omogočil zbiranje velike količine nevropsiholoških in nevroznanstvenih podatkov ter globlji in boljši vpogled v to pereče področje. Več kot 18.000 minut EEG-podatkov je tako odslej na voljo širši raziskovalni skupnosti, ki jih lahko uporablja v svojih bazičnih raziskavah kot tudi razvoju novih diagnostičnih metod, je še povedal Dreo.

Naj se nadaljuje

Vsi, ki so se prostovoljno prijavili v projekt, so opravili vrsto različnih testov, kot so test MoCA, vprašalniki, intervjuji, EEG-meritve, s katerimi so ocenjevali njihove spominske in miselne sposobnosti ter drugo delovanje njihovih možganov. Ob koncu projekta so nato na dom dobili svoje rezultate, poleg poročila pa tudi brošuro z uporabnimi informacijami o demenci, kot denimo opis prvih znakov in simptomov, kaj lahko preventivno storijo sami, pa tudi pomembne kontaktne podatke, na katere se lahko obrnejo v primeru dodatnih vprašanj, je pojasnil pobudnik projekta mag. Manuel Kuran iz podjetja Blckb, družbe za aplikativno nevroznanost. Sodelovanje v projektu je bilo za udeležence brezplačno, zato so se na predstavitvi rezultatov posebej zahvalili skupini požrtvovalnih študentov kognitivne znanosti in psihologije ter partnerjem in podpornikom projekta. Vsi so se strinjali, da so tako zbrani podatki dragoceni, relevantni in potrebni, ter izrazili željo, da se projekt nadaljuje.

Prvi znaki demence

Vsako pozabljanje še ni demenca! O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje.

1. Postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje.
2. Težave pri govoru (iskanje pravih besed).
3. Osebnostne in vedenjske spremembe.
4. Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije.
5. Težave pri vsakodnevnih opravilih.
6. Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari.
7. Težave pri krajevni in časovni orientaciji.
8. Ponavljanje enih in istih vprašanj.
9. Spremembe čustvovanja in razpoloženja.
10. Zapiranje vase in izogibanje družbi.

Za demenco zboleva vedno več mlajših

Demenca je neozdravljiva bolezen in v svetovnem merilu predstavlja velik izziv. Čeprav je največji dejavnik tveganja za razvoj bolezni starost, za demenco zboleva tudi vedno več mlajših. Demenca poseže v bistvo človečnosti – v spomin, zavest in doživljanje sveta. Demenca se ne začne z dnem, ko nekaj pozabimo, saj gre za proces, ki se lahko začne tudi 20 let prej. Gre za razmeroma novo ugotovitev, ki pa v temeljih spreminja odnos do bolezni. Zaradi demografskih trendov lahko pričakujemo porast števila bolnikov z demenco, kar predstavlja vedno večji finančni in socialni problem družbe, ki zahteva multidisciplinarni pristop.


O projektu Adam

Projekt Adam je zastavljen kot raziskovalno-presejalni projekt zgodnjega odkrivanja demence v skladu s sprejeto Strategijo obravnavanja demence 2020. S projektom je Slovenija začela proaktivno izvajati direktive Evropske unije na področju obvladovanja demence in celostne obravnave starajoče družbe. Cilj programa je ozaveščati širšo in strokovno javnost glede naraščajoče problematike demence ter s tem pripomoči k zmanjšanju stigme te bolezni, izvajati presejalne teste spominskih in miselnih sposobnosti, ki lahko nakazujejo na začetne faze demence, in omogočiti aplikativno znanstveno-raziskovalno delo za razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod diagnosticiranja demence s pomočjo EEG-tehnologije.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

demenca , alzheimerjeva bolezen

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.