Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Nasveti za svojce: Kako se pogovarjati z bolnikom z demenco?

Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence sčasoma prizadenejo komunikacijo, ki je ena od osnovnih človekovih potreb, zato smo se spomnili na svojce bolnikov – kako lahko ti komunicirajo z osebo z demenco, če pa imajo ravno pri tem težave? Od vsega je najbolj pomembno, da so ljudje, ki skrbijo za osebno z demenco, prijazni, čuteči, strpni, ljubeči, da razumejo, da ljudje s to boleznijo niso hudobni, da ne pozabljajo nalašč, da spremembe značaja in osebnost, izvirajo iz bolezni. Komunikacija z osebo z demenco zahteva potrpežljivega, zavzetega in pozornega poslušalca in opazovalca. Kako se pogovarjati z osebo z demenco?
Težave z govorom se kažejo pri vseh oblikah demence. Eden prvih znakov demence je pozabljanje posameznih besed – v začetku najpogosteje osebnih imen, stvari, krajev in dogodkov. Bolniki tudi kar naprej postavljajo ista vprašanja in ponavljajo iste zgodbe.

Pokažejo se tudi težave pri izražanju čustev in občutij, nelagodja in celo bolečine. V poznejših fazah bolezni besedna komunikacija pogosto ni več mogoča.

Kako govorimo z osebo z demenco?

Z njimi govorimo:
  • jasno in umirjeno;
  • nekoliko počasneje in glasneje kot običajno, a ne pretiravajmo;
  • uporabljamo kratke, preproste stavke;
  • z osebo z demenco nikoli ne govorimo kot z majhnim otrokom;
  • pomagajmo si s humorjem – skupaj se nasmejmo nesporazumom in napakam;
  • pogovarjamo se v okolju, kjer je čim manj motenj (TV, radio, telefon, hrup ...).
O čem lahko govorimo?
Z osebami z demenco se pogovarjajmo o vsem, a pri tem bodimo:

  • pozitivni;
  • ne sprašujmo preveč stvari hkrati;
  • zastavljajmo predvsem »zaprta« vprašanja, na katera je odgovor »da« ali »ne«;
  • če nas oseba z demenco ne razume, ne bodimo nestrpni in ne ponavljajmo vprašanja, ampak poskusimo kako drugače (napišimo na list papirja, pokažimo s kretnjami ...);
  • kadar oseba z demenco uporabi napačno besedo ali pa se besede ne more spomniti, skušajmo uganiti, kaj misli, vendar ji svojih besed ne vsiljujmo in je ne popravljajmo;
  • če nam bolnik pripoveduje nekaj, za kar vemo, da ni resnično, mu ne nasprotujmo, ampak skušajmo pogovor speljati v drugo smer.
Ne pozabite poslušati
  • Poslušajmo zavzeto in pogovor spodbujajmo;
  • kadar nismo prepričani, ali smo povedano pravilno razumeli, vprašajmo še enkrat in bodimo pozorni tudi na telesno govorico, še zlasti na obrazno mimiko;
  • če je oseba z demenco potrta, je ne odpravimo, češ, bo že bolje, ampak ji dopustimo, da nam pokaže, kaj občuti;
  • eden izmed izrazitih simptomov demence je izguba kratkoročnega spomina, zato tudi na druge načine preverimo, ali tisto, kar oseba pravi, tudi res drži.
Nebesedna govorica in telesni stik
  • Prepričajmo se, ali nas bolnik posluša in ali nas tudi dobro vidi;
  • oseba z demenco vedno in do konca prepoznava nebesedna sporočila, hitri gibi in napet izraz na obrazu jo lahko zbegajo in vznemirijo;
  • nebesedna govorica naj bo vedno skladna z našimi besedami;
  • nikoli ne stojimo preblizu tistega, s katerim govorimo, in se ne sklanjajmo nadenj;
  • spoštujmo osebni prostor;
  • svojo skrb in čustva pokažimo tudi z dotiki, saj stisk roke ali objem prek ramen pogosto povesta več kot besede.


Da bo lažje

Veliko ljudi, starejših od 70 let, slabše sliši ali pa so gluhi. Če sumite, da je tudi to vzrok za težave pri komunikaciji, se posvetujte z družinskim zdravnikom.

Skrb za bolnika z demenco izčrpa še tako močnega človeka. Zato je pomembno, da svojci in drugi skrbniki poskrbijo tudi za svoje zdravje in blaginjo. Vemo tudi, da skrb za nemočnega bolnika človeka po eni strani bogati, po drugi strani pa je zelo odgovorna in stresna. Telesni in duševni stres, ki ga doživljajo skrbniki, lahko pošteno načne njihovo zdravje.

Veliko skrbnikov živi v prepričanju, da morajo prav vse opraviti sami, kar je narobe. Izkoristite možnosti, ki so na voljo in naj vam bodo v oporo pri skrbi za bližnjega. Zapomnite si: če ne boste poskrbeli zase, prav kmalu ne boste zmogli več skrbeti za drugega.

Sprejmite pomoč!

Čustvena in telesna obremenjenost, povezana s skrbjo za drugega, načneta še tako odpornega človeka, zato je pomembno, da brez predsodkov sprejmete vse oblike pomoči, ki so na voljo.

  • Sprejmite pomoč. Sestavite spisek opravil, pri katerih vam lahko pomagajo drugi. Nekdo bo lahko, na primer, nekajkrat odpeljal bolnega na sprehod. Nekdo drug bo šel namesto vas nakupovat ali pa bo kaj skuhal.
  • Ne dovolite, da vas preplavijo občutki krivde. Občutja krivde so povsem običajna, a razumeti morate, da »popolni« skrbnik preprosto ne obstaja. V danem trenutku naredite vse, kar zmorete.
  • Ni potrebno, da je vaše stanovanje popolno in nikogar ne bo motilo, če več dni ne boste pospravljali.
  • Povežite se. Organizacije, kot je na primer Spominčica – Alzheimer Slovenija, organizirajo izobraževanja na temo demence. V Ljubljani takšno izobraževanje z naslovom Ne pozabi me poteka vsako leto spomladi in jeseni.
  • Posvetujte se. Ob hudi stiski pokličite na SOS-telefon, kjer svetujejo prostovoljci, ki imajo povečini tudi sami izkušnje z osebo z demenco. Ob ponedeljkih od 12. do 18. ure ali ob torkih, sredah in četrtkih med 12. in 15. uro pokličite svetovalni telefon Spominčica 059 305 555. S svetovalkami se lahko dogovorite tudi za osebni pogovor.
  • Pridružite se skupini za samopomoč. Skupina za samopomoč je odličen vir pomoči in nasvetov, morda boste prav tam našli nove prijatelje ali znance. Skupine za samopomoč v okviru lokalnih Spominčic delujejo po vsej Sloveniji.
  • Udeležite se predavanj v okviru Alzheimer Cafejev; tam boste ob neformalnem druženju v neformalnem okolju in ob prisotnosti strokovnjaka zagotovo izvedeli kaj koristnega tudi zase in izmenjali izkušnje z ljudmi, ki jih tarejo podobne skrbi in problemi.
  • Ohranjajte in vzdržujte svojo socialno mrežo. Zaradi prezaposlenosti nikar ne prekinite stikov s prijatelji in sorodniki. Vsak teden si nekaj časa vzemite za druženje s prijatelji. Pojdite na sprehod. Če je le mogoče, preživljajte svoj čas tudi zunaj doma. Potrdilo se je, da je prav trden podporni sistem najučinkovitejše orožje v boju proti stresu, povezanem s skrbjo za osebo z demenco.
  • Postavite si osebne cilje »za lastno zdravje«. Odločite se, da boste vsak dan nekaj časa posvetili telesni aktivnosti. Poskrbite tudi za to, da se boste od časa do časa zares dobro naspali. Tudi zdrava prehrana je izredno pomembna.
  • Obiščite zdravnika. Opravite osnovne preiskave in se cepite, na primer proti gripi. Zdravniku vsekakor povejte, da skrbite za obolelo osebo, in mu razkrijte svoje stiske in skrbi.


Prvi znaki demence - jih poznate?

Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Naj pogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc.

Prvi znaki demence:

1. postopna izguba spomina
2. težave pri govoru (iskanje pravih besed)
3. osebnostne in vedenjske spremembe
4. upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije
5. težave pri vsakodnevnih opravilih
6. iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari
7. težave pri krajevni in časovni orientaciji
8. neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj
9. spremembe čustvovanja in vedenja
10. zapiranje vase in izogibanje družbi

Vsakdo, ki je že vstopil v tretje življenjsko obdobje, lahko pri sebi občasno opazi kakšnega ali več naštetih znakov, kar pa ne pomeni, da ima demenco! Pri osebah z demenco se zgornji znaki pojavljajo zelo pogosto, po 10-krat in večkrat na dan.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alzheimerjeva bolezen , demenca

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.