Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Najpogostejše srčne bolezni

Danes je na voljo veliko diagnostičnih metod za odkrivanje srčnih bolezni.
Danes je na voljo veliko diagnostičnih metod za odkrivanje srčnih bolezni. (Foto: Shutterstock)

Danes je na voljo veliko diagnostičnih metod za odkrivanje srčnih bolezni; večina je dostopnih tudi slovenskim bolnikom.

Koronarna ali ishemična srčna bolezen

Obolenje je posledica ateroskleroze koronarnih arterij. Pri tej bolezni se koronarne žile zožijo zaradi maščobnih oblog oziroma ateromov. Bolnik sprva pogosto sploh ne občuti težav, ko pa preskrba s krvjo v srcu ni več zadostna, občuti anginozne bolečine. Če koronarne bolezni ne zdravimo, se arterije vse bolj mašijo, možnost srčnega napada pa je vse večja. Koronarna srčna bolezen se lahko kaže kot angina pektoris, srčni infarkt, nenadna srčna smrt in srčno popuščanje.


Angina pektoris

Angina pektoris sama po sebi ni bolezen, marveč je le simptom osnovnega obolenja, najpogosteje koronarne srčne bolezni. Bolnik z angino pektoris občuti stiskajočo bolečino, ki se začne pod prsnico in pogosto izžareva v eno ali obe roki ter proti vratu, pojavlja pa se po telesnem naporu ali čustvenem stresu. Bolečina je prehodna in mine kmalu po tem, ko je konec napora ali stresa.


Okvare srčnih zaklopk (valvularne srčne hibe)

Bolezni srčnih zaklopk so dandanes redkejše kot v preteklosti. Včasih je bil glavni vzrok revmatična vročica, ki pa je zdaj zelo redka; k temu so pripomogle boljše socialne razmere in antibiotično zdravljenje angine. Sedaj so predvsem posledica degenerativnih procesov in se pokažejo šele v starosti. Če jih ne odkrijemo pravočasno in odpravimo z operacijo, pripeljejo do srčnega popuščanja.

Bolezni srčne mišice (kardiomiopatije)

Kardiomiopatij je več vrst. Poleg koronarne srčne bolezni in arterijske hipertenzije jo povzročajo še številni drugi dejavniki: vnetja srčne mišice, presnovne motnje, infiltrativni procesi v srčni mišici, zelo pomembno vlogo imajo tudi dedni dejavniki. Vsi ti dejavniki vodijo do motenega delovanja srca bodisi tako, da je oslabljeno črpalno delovanje srca, bodisi tako, da je oviran vtok krvi v srce. Posledica je srčno popuščanje.

Kronično srčno popuščanje ali srčna insuficienca

Pri kroničnem srčnem popuščanju bolnik ni neposredno življenjsko ogrožen, vendar srce ne zmore več normalno iztiskati krvi, zato ni dovolj učinkovito. Kronično srčno popuščanje je posledica različnih bolezni srca; najpogostejša vzroka sta preboleli srčni infarkt in povišan krvni tlak. Veliko redkejši vzroki so okvare srčne mišice iz drugih razlogov in okvare srčnih zaklopk. Znaki srčnega popuščanja so majhna zmogljivost za telesne napore, težko dihanje, sprva med telesnimi napori, nato tudi v mirovanju in otekline nog. Vzrok je zadrževanje vode v telesu. Več je je v pljučih, kar povzroči težko dihanje, pa tudi drugod po telesu, kar se kaže v obliki oteklin nog, lahko pa tudi v obliki povečanih bolečih jeter in otekanja v trebuh. Neposredni povod za srčno popuščanje pri kroničnem srčnem bolniku je neustrezen življenjski slog: pretirano uživanje soli, pitje alkohola in prekomerne telesne obremenitve, med boleznimi pa infekcije, motnje srčnega ritma, pljučne trombembolije in akutna slaba prekrvljenost (ishemija) srčne mišice.


Motnje ritma

Motnje v nastajanju in prevajanju srčnih impulzov vodijo do srčnih aritmij. Srčne aritmije se kažejo s prepočasnim, prehitrim ali z neenakomernim srčnim ritmom. Natančno jih opredelimo s snemanjem elektrokardiograma (EKG). Lahko gre le za manjše nepravilnosti, lahko pa je stanje bolj resno, na primer pri ventrikularni tahikardiji (hitrem utripanju prekatov) ali pri življenjsko ogrožajoči fibrilaciji, pri kateri prekata trzata neusklajeno.


Srčni infarkt

Pri srčnem infarktu gre za okvaro dela srčne mišice ali miokarda. Do njega pride zaradi nenadnega pomanjkanja krvi, do katerega pride, ker se zamaši ena od koronarnih žil. Prizadeto območje srca neha pravilno delovati, zato je infarkt smrtno nevaren. Do srčnega napada lahko pride kadarkoli: lahko se pojavi povsem nenapovedano, ali pa se prizadeti človek že nekaj ur ali dni prej počuti zelo slabo. Do napada pogosto pride, ko je človek pod hudim čustvenim pritiskom.


Svarilni znaki

Srčni napad se lahko začne kot topa bolečina, kot nedoločene težave ali kot občutek teže v sredini prsi pod prsnico. Včasih povzroči tako malo težav, da ga je mogoče zamenjati za prebavne motnje, ali pa ga bolnik sploh ne opazi in ga odkrije le pregled z EKG. V težjih primerih gre za hudo bolečino, ki prizadetega človeka stiska; zdi se mu, da ga je v prsih, grlu in trebuhu kar ukleščilo. Bolnika lahko obliva mrzel ali vroč znoj, je šibek in na smrt prestrašen. Zaradi težkega dihanja se ne more sprostiti. Prisotna sta lahko tudi omotica in slabost z bruhanjem. Srčni napad zahteva zdravniško pomoč, zato je treba človeka, pri katerem obstaja sum, da ga je doživel, takoj prepeljati v bolnišnico.

Krvni testi za hitro ugotavljanje srčnega napada

Zdravniki danes s posebnimi krvnimi testi ugotovijo, ali gre za srčni napad ali ne. Najpogosteje uporabljajo tako imenovano kreatinkinazo ali CK. Merijo tudi CK-MB, ki je srčna frakcija encima CK. Povečane vrednosti CK-MB v krvi kažejo, da je človek doživel srčni napad. V zadnjih letih so razvili teste, ki merijo raven srčno-mišičnih beljakovin, troponina T in I. Ti proteini posredno nadzorujejo krčenje srčne mišice. Njihova raven je pri zdravem srcu zelo nizka, občutno pa se poveča nekaj ur pred napadom. Vrhunec nastopi od 10 do 24 ur po napadu, v krvi pa ga lahko dokažejo še teden dni ali več po napadu.


Diagnostika srčnih bolezni

Poznamo neinvazivne in invazivne diagnostične metode.

Neinvazivne diagnostične metode:

  • elektrokardiogram (EKG),
  • ambulantni EKG (dinamična elektrokardiografija, Holter monitorizacija),
  • rentgensko slikanje prsnega koša,
  • ehokardiografija,
  • računalniška tomografija (CT),
  • magnetna resonanca (MRI),
  • magnetno resonančna angiografija (MRA),
  • radioizotopska ventrikulografija,
  • perfuzijska scintigrafija miokarda.
Invazivne diagnostične metode:
  • transezofagealni ehokardiogram (TEE),
  • katetrizacija srca,
  • rentgenska kontrastna ventrikulografija,
  • koronarna angiografija.

Kdaj k zdravniku?

Pri nekaterih stanjih je to povsem jasno, druga pa so neopaznejša in lahko neovirano napredujejo, če jih ne zdravimo pravočasno. Omeniti velja zlasti visok krvni tlak, ki človeku začne povzročati težave šele tedaj, ko je stanje že resno. Zato je pametno, da si redno merite tlak ali greste vsaj enkrat na leto na preventivni zdravniški pregled.

Vsekakor je treba k zdravniku, če imate enega ali več izmed naslednjih bolezenskih znakov, četudi ni nujno, da je s srcem v resnici kaj narobe.

  • Težka sapa: če vam napori, ki ste jih doslej zmogli brez težav, nenadoma povzročajo težko sapo, je to pogosto prvi znak srčne bolezni. Najhitreje jo opazite pri hoji po stopnicah.
  • Bolečina v prsih: pojavi se pod prsnico, bolnik čuti, kot bi ga nekaj stiskalo. Tovrstna bolečina ne pomeni nujno angine pektoris ali srčnega napada, vendar posvet z zdravnikom ne bo odveč.
  • Bolečina v mečih: krčevita bolečina v mečih, ki se pojavi samo pri hoji, je lahko simptom obolelih arterij.
  • Utrujenost: oslabela srčna mišica ali okvara zaklopk(e) lahko povzroči hudo utrujenost med telesno dejavnostjo, ki vam sicer ni povzročala težav. Utrujenost je tudi spremljevalka mnogih drugih bolezni.
  • Otekanje (edemi): otekanje gležnjev, zlasti zvečer, je lahko znak srčnega popuščanja.
  • Palpitacija: hitrejše ali močnejše utripanje srca ni nujno znak večjih težav, toda če se palpitacije pojavljajo večkrat, obisk pri zdravniku ne bo odveč.

Kdaj v bolnišnico?

Srčne bolezni zahtevajo reden in temeljit zdravniški nadzor, redno jemanje zdravil in zdrav življenjski slog. Toda nekatera stanja zahtevajo nujno bolnišnično zdravljenje. Bolnik mora v bolnišnico, če pride do akutnih koronarnih sindromov, kot so: srčni infarkt, nestabilna angina pektoris, večje motnje srčnega ritma, zelo visok krvni tlak (zaradi dobrih zdravil je to v zadnjem času zelo redko). Bolniki s srčnim popuščanjem morajo v bolnišnico, če imajo težave tudi med mirovanjem, če jih duši in če otekajo.



Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

angina pektoris , bolezni srca in ožilja , srčno popuščanje , motnja srčnega ritma

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.