Zvišan krvni tlak je bolezen

(Foto: Jupiterimages)

Še vedno premalo pozorni pri arterijski hipertenziji

Kljub dobrim zdravilom in opozarjanju na pomen nadzorovanega krvnega tlaka, število bolnikov z neurejenim krvnim tlakom nenehno narašča. Arterijska hipertenzija je morda neboleča bolezen, a je kljub temu precej nevarna, še posebej, če se do nje obnašamo ravnodušno in ne upoštevamo zdravniških nasvetov in priporočil.

Pri povišanem krvnem tlaku se ljudje sicer prej utrudijo pri telesnem naporu, zmanjša se jim sposobnost koncentracije, pojavijo se lahko glavoboli, zlasti v zatilju, tiščanje v prsih, razbijanje srca, a tudi omotičnost, vrtoglavice, razbijanje srca in slabši spanec. Veliko teh znakov je lahko povsem nespecifičnih, kar pomeni, da se lahko pojavljajo tudi pri drugih boleznih.

Več kot 40 odstotkov populacije
Ljudi s povišanim tlakom je zelo veliko. V Sloveniji ima visok krvni tlak več kot 40 odstotkov odrasle populacije. Epidemiološka študija iz leta 1985 v tedanji občini Ljubljana - Šiška je pokazala, da je imelo 42 odstotkov preiskovancev krvni tlak večji kot 139 in/ali 89 mmHg. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v okviru raziskave Cindi (Zdravstveni dom Ljubljana) hipertenzijo ugotovili pri 49 odstotkih moških. Povprečje v zahodni Evropi je 44 odstotkov odraslih prebivalcev, v Nemčiji celo 55 odstotkov. V južnejših delih Evrope je povišanega tlaka manj, na severu več. Lahko smo kar prepričani, da je pri nas več kot 40 odstotkov odraslih s povišanim krvnim tlakom. Otroci pri tem niso všteti.

Krvni tlak je odvisen od minutnega volumna srca, to je količine krvi, ki jo srce iztisne v časovni enoti, in upora v malih arterijah na periferiji krvnega obtoka (arteriolah), ki nasprotuje temu iztisu. Večji ko je iztis, višji je krvni tlak. Večji ko je periferni žilni upor, višji je krvni tlak. Ta dejavnika se prepletala, vendar je vseeno pomembnejši periferni žilni upor. Gladke mišice arteriol se pod vplivom prebitka različnih snovi in hormonov v krvi, kot so natrij, adrenalin, noradrenalin in angiotenzin II, čezmerno skrčijo in zožijo svetlino arteriole, kar poveča upor pretoku krvi. Vse te snovi so sicer potrebne za normalno življenje. Če pa sta simpatični živčni sistem in renin-angiotenzinski sistem preveč vzdražena, je v obtoku in tkivih preveč noradrenalina in angiotenzina II, arteriole pa se skrčijo.

Posledica je porast krvnega tlaka, pospeši se tudi srčni utrip. Prebitku angiotenzina II sledi prebitek hormona aldosterona, ki povzroča zadrževanje soli in vode ter s tem povečuje prostornino krvi, kar tudi zviša krvni tlak. To so sicer kompenzacijski mehanizmi, ki se sprožijo za vzdrževanje normalnega stanja organizma. Bolezenski so njihovi čezmerni učinki, ena od posledic je lahko zvišanje krvnega tlaka.

S staranjem krvni tlak narašča
Normalno je, da z leti krvni tlak narašča. Mlad odrasel človek naj bi imel krvni tlak pod 120/80 milimetrov živega srebra (mmHg). To je sicer za odrasle ljudi optimalen tlak. Ugotovili so, da tlak, ki je višji, že povzroča okvare v ožilju. Višji ko je tlak, večjo okvaro povzroča.

Normalen krvni tlak je po zadnjih evropskih in slovenskih smernicah pod 130/85 mmHg. Visoko normalen krvi tlak je 130−139/85−89. Vse, kar je več, je že hipertenzija. 140/90 je meja za povišan krvni tlak, ki jo je postavila Svetovna zdravstvena organizacija leta 1962 in še vedno velja ne glede na starost.

S staranjem krvni tlak narašča zato, ker se spreminjajo lastnosti naših arterij. Pri ljudeh, ki nimajo hipertenzije, se s staranjem minutni volumen srca zmanjšuje, sistemski žilni upor pa povečuje. Podobno je pri starejših hipertonikih, vendar imajo ti manjši minutni volumen srca kot starejši ljudje brez hipertenzije in večji sistemski žilni upor.

Tudi starejši bolniki, ki imajo povišan samo sistolični krvni tlak, imajo lahko velik sistemski žilni upor. Nizek diastolični krvni tlak pa je lahko posledica neelastične aorte in velikih arterij elastičnega tipa. Približno do šestega desetletja življenja nam naraščata oba tlaka, sistolični in diastolični. Pozneje narašča samo še sistolični tlak, diastolični pa ostaja enak ali celo pada.

Visok krvni tlak pomeni nenehno obremenitev srca
V aorti in arterijah je krvni tlak zvišan. Srce torej črpa kri proti visokemu tlaku, kar pomeni obremenitev s tlakom. Srce se mora temu prilagoditi, kar stori tako, da se zadebeli mišica levega prekata srca. Nastane hipertrofija levega prekata, ker se povečata mišična in vezivna masa prekatne stene. Pri obremenitvi s prostornino, kadar se skozi srce pretaka prevelika količina krvi, kar se dogaja pri nekaterih bolnikih z zvišanim krvnim tlakom, na primer pri debelih, pa pride predvsem do razširjenja votline levega prekata. Pogosto sta v igri obe obremenitvi srca. Vendar tudi pri čisti obremenitvi s tlakom z leti pride do razširjenja votline levega prekata in do popuščanja srca.

Že samo hipertrofija poslabša pretok v koronarnih arterijah, zlasti majhnih, prispeva pa tudi k razvoju koronarne bolezni, se pravi bolezni večjih koronarnih arterij, ki potekajo na površini srca. Zato je angina pektoris zelo pogosto srčni simptom pri bolnikih s hipertenzijo, njihova ogroženost s srčnim infarktom pa je velika.

Zdraviti je treba že blago povišan krvni tlak
Vse smernice za obravnavanje hipertenzije priporočajo, da je treba zdraviti že blago povišan krvni tlak. Če hkrati ni drugih dejavnikov tveganja in gre za blago ali zmerno povišanje krvnega tlaka, velja zlasti pri mlajših bolnikih najprej poizkusiti s spremembo življenjskega sloga, torej bolj zdravo prehrano, opuščanjem kajenja in alkohola, zmanjšanjem vnosa soli, ureditvijo telesne teže in primerno telesno dejavnostjo. Z zdravim življenjskim slogom je možno normalizirati blago povišan krvni tlak.

Poleg tega, da je 60 odstotkov odraslih državljanov predebelih, se od 60 do 70 odstotkov ljudi ne giblje dovolj, oboje pa celo narašča, kar je zastrašujoče. Poleg tega je vse več ljudi z metabolnim sindromom in sladkorno boleznijo tipa II. Pomembna je tudi trebušna debelost (obseg pasu), o kateri slovenski državljani vedo premalo. Ta je namreč še posebno nevarna in ne pomeni zgolj tega, da ima nekdo toliko in toliko kilogramov preveč; takšna debelost je povezana s številnimi srčnimi in žilnimi boleznimi.

Dobra stara slovenska kuhinja
Odločitev za staro slovensko kuhinjo brez živalskih maščob je že precej dobra rešitev. Pomembna je zelenjava z veliko vlakninami. Pomembna je tudi količina, ki si jo naložimo na krožnik. Kupljena živila je treba skrbno pregledati.

Na primer kosmiče za zajtrk, za katere navadno pravimo, da so zdravi. Pogosto vsebujejo veliko sladkorja in to je vse prej kot zdravo. Kosmiče si lahko človek pripravi doma, saj sestavine (tiste, ki so vam všeč), vsakdo najbolje pozna. Že kos črnega kruha z nizkokaloričnim namazom, denimo nemastno skuto, bi bil veliko boljši in tudi cenejši zajtrk.

Sprememb pa se je treba lotiti postopoma, morda najprej odvajanja kajenja ali zmanjševanja telesne teže. Ljudje so dojemljivi, zlasti ko je njihovo zdravje že načeto. Veliko tudi preberejo. V vseh revijah, ki so pri nas na voljo, najprej preberejo vse, kar je napisanega v zvezi z zdravjem. Zato jih niti ni težko pregovoriti, da se odločijo za spremembo na bolje. Zlasti pomembno je, da zdravnik bolnika, ki se je odločil, da bo spremenil življenje in s tem tudi začne, pohvali.

Štiri osnovna pravila
Pri preprečevanju nastanka visokega krvnega tlaka in posledično srčno-žilnih bolezni moramo upoštevati predvsem štiri osnovna pravila: skrbeti moramo za ustrezno telesno težo, za zadostno količino gibanja, kjer naj bo poudarek predvsem na aerobnih vajah, ter za zdravo hrano in zmernost pri pitju alkoholnih pijač.

Pazljivo pri aditivih
Pazljivi moramo biti tudi pri aditivih, dodatkih nekaterim živilom. Če nimamo raziskav, kako na telo vpliva koktajl takih aditivov, to še ne pomeni, da niso škodljivi. V prihodnosti se lahko vmešajo v delovanje imunskega sistema, lahko se bodo začela pojavljati alergijska obolenja. Preprosta hrana je primernejša.

Visok krvni tlak in kajenje
Ena cigareta, ki jo pokadite, vam bo za kratek čas zvišala tlak, vendar se bo potem spet znižal. Verižni kadilci pa imajo lahko stalno zvišan krvni tlak. Tudi cigareta v kombinaciji s kavo zviša krvni tlak. Zdravniki dandanes hipertonikom ne prepovedujejo kave. Tudi kava za kratek čas blago zviša krvni tlak. Vendar bi bilo treba popiti čez dan kar cel liter kave, da bi se to pomembno poznalo pri tlaku. Kava pospešuje srčni utrip ali pa škodi želodcu. Če pa človek popije dve ali tri skodelice kave na dan, to na tlak ne vpliva pomembno. Če človek veliko kadi in poleg tega popije veliko kave, se mu lahko zaradi tega krvni tlak trajno zviša.


Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Vsi Viva strokovnjaki