Vsak odvečni kilogram se pozna na tlaku

  • ponedeljek, 09. november 2009
(Foto: Shutterstock)

Zvišani krvni tlak

Zdrav življenjski slog je temeljno načelo pri preprečevanju arterijske hipertenzije ali visokega krvnega tlaka, ki povzroča povečano in prezgodnje umiranje ljudi. Bolniki z visokim krvnim tlakom lahko za njegovo znižanje storijo veliko sami, pri čemer je pomembno, da spremenijo dotedanji življenjski slog in poskrbijo za redno merjenje krvnega tlaka in jemanje zdravil. Hipertenzija je pogostejša pri starejših ljudeh, vendar jo zdravniki v zadnjem času odkrivajo tudi pri tridesetletnikih.

S staranjem žile trdijo, zmanjša se njihova prožnost, zato kri povzroči večji pritisk nanje. Pogosta je starostna ali izolirana sistolična hipertenzija, pri kateri je spodnji (diastolični) tlak nižji od 90 mm Hg, zgornji (sistolični) pa presega 140 mmHg. "Nekoč te hipertenzije sploh niso zdravili, potem pa je evropska študija dokazala, da je tudi te bolnike treba zdraviti.

Poleg tega pravilo, da se krvni tlak s starostjo lahko nekoliko poviša, zdaj ne velja več. Ciljna vrednost krvnega tlaka je za vse ljudi, ne glede na starost, 140/90 mmHg. Kadar tlak preseže to vrednost, govorimo o povišanem krvnem tlaku, ki ga je treba zdraviti. Hipertenzija je bolezen, ki lahko prizadene srce, ledvica, žile in možgane. Je tiha ubijalka, ki je človek običajno ne čuti, dokler ne prizadene že omenjenih tarčnih organov. Sestavni del zdravljenja je sprememba življenjskega sloga, tako pri bolnikih, ki se ne zdravijo z zdravili, kot pri tistih, ki jih morajo jemati," je povedala specialistka interne medicine asist. mag. Jana Brguljan Hitij, dr. med., s Kliničnega oddelka za hipertenzijo Bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani.

Vsak drugi odrasel ima zvišan tlak

Vzrok za primarno ali esencialno hipertenzijo ni znan, sekundarna pa je pogojena z drugimi boleznimi oziroma s hormonskimi motnjami. V slovenski Sekciji za hipertenzijo ocenjujejo, da ima vsak drugi odrasel prebivalec povišan krvni tlak, od tega naj bi imeli približno 3 odstotki sekundarno hipertenzijo. Pri izbiri zdravljenja hipertenzije pri bolnikih s pridruženimi boleznimi, na primer boleznimi srca in ožilja ali sladkorno boleznijo, mora zdravnik upoštevati tudi te bolezni, začetek zdravljenja pa je odvisen od tega, kakšne vrste bolezensko stanje je prisotno in kakšne so posledice na bolnikovih tarčnih organih. Dr. Brguljan Hitijeva pravi, da je pri izogibanju dejavnikom tveganja zelo pomembno zniževanje telesne teže, kajti vsak odvečen kilogram se lahko pozna tudi na krvnem tlaku. Pri tem je pomembno tudi opustitev kajenja, ki povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Spremeniti življenjski slog? Da!

Študije kažejo, da znižanje telesne teže za deset kilogramov zniža krvni tlak za 5 do 20 mmHg. Zdrava prehrana z malo maščobami, veliko sadja in zelenjave zniža krvni tlak za 8 do 14 mmHg, redna telesna dejavnost, na primer 30 minut hoje večino dni v tednu, zniža tlak za 4 do 9 mmHg, omejitev pitja alkoholnih pijač za 2 do 4 mmHg, zmanjšanje vnosa soli na eno kavno žličko na dan pa krvni tlak zniža za 2 do 8 mmHg. Nemara se zdijo te številke majhne, vendar je pomemben podatek, da znižanje krvnega tlaka za 5 mmHg zmanjša verjetnost kapi kar za 35 odstotkov.

Pozor pri izbiri merilnika

Na hipertenzijo vplivajo notranji dejavniki: genetski, okvare ožilja, neravnotežje nevrovegetativnega sistema in centralni mehanizmi, ki se jim običajno pridružijo še zunanji dejavniki: stres, čezmerna telesna teža, preveč zaužite soli, uživanje maščob in telesna nedejavnost. Ljudje s pozitivno družinsko anamnezo imajo večje možnosti, da zbolijo za hipertenzijo. Dr. Brguljan Hitijeva opozarja na pomen rednega merjenja krvnega tlaka in izbiro pravega merilnika. Poleg živosrebrnih merilnikov obstajajo tudi avtomatski in polavtomatski, ki so za samomeritve najbrž primernejši.

Ob nakupu merilnika je dobro, če ga odnesete k osebnemu zdravniku, da preveri njegovo natančnost. "Bolnik naj primerja rezultate ambulantnega merjenja in samomeritve. Zlati standard so še vedno živosrebrni merilniki, ki pa jih za samomeritve težje uporabljamo, zato za domače merjenje priporočamo oscilometrične merilnike z nadlahtno manšeto. Manj primerni so ti merilniki za ljudi z motnjami srčnega ritma, kajti merjenja v teh primerih niso natančna. Zelo pomembno je, da je manšeta nameščena na nadlahti, roka naj bo podložena tako, da je manšeta v višini srca, njen obseg pa naj bo prilagojen obsegu roke. Bolniki bi se morali zavedati, da je redno merjenje zelo pomembno in da je meritev veliko natančnejša v domačem okolju!« je pojasnila Brguljan Hitijeva. Moški in ženske skoraj enako pogosto obolevajo za hipertenzijo, razlika je le v tem, da je med starejšimi obolelimi več žensk, saj te doživijo višjo starost, med mlajšimi bolniki pa je več moških, kajti ženske v mlajših letih ščitijo spolni hormoni.

Članek se nadaljuje »


Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki