Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kirurški posegi na ožilju

prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., spec. nevrolog
prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., spec. nevrolog (Foto: Janko Raht)

Preprečimo možgansko kap

Vzrok za možgansko kap je treba v skoraj polovici primerov iskati v aterosklerotičnih spremembah ožilja na vratu – na karotidnih arterijah. Ker je to zelo velik odstotek, je pomembno, da čimveč ljudi s temi spremembami odkrijejo pravočasno, torej še pred prvo možgansko kapjo. Še nedavno, razlaga prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., specialist nevrolog in predstojnik Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, ni bilo na voljo nobenih neinvazivnih metod za preiskavo in odkrivanje najzgodnejših aterosklerotičnih sprememb.

Arteriografija, ki sicer velja za zlati standard pri odkrivanju bolezenskih sprememb na arterijah, je zaradi invazivnosti neprimerna za odkrivanje predkliničnih sprememb, poleg tega ne omogoča vpogleda v sestavo žilne stene, ampak prikaže le spremembe v svetlini oziroma prehodnosti arterije. Zato pa z ultrazvočno preiskavo ugotovijo prav to, namreč morfološke spremembe. Za ultrazvočno preiskavo so najdostopnejše karotidne arterije, ki so tudi mesto, kjer se zelo pogosto naredijo aterosklerotične spremembe, zato so tudi pogost predmet preučevanja. Ker so poleg tega aterosklerotične spremembe na karotidnih arterijah tesno povezane s spremembami na koronarnih arterijah, so karotidne arterije svojevrstno okno, skozi katero je mogoče videti, kako razširjena je ateroskleroza.

Operacija na karotidah lahko prepreči kap

Sodobna žilna kirurgija omogoča, da bolnikom, pri katerih najdejo spremembe na karotidah, bodisi ker so utrpeli možgansko kap bodisi ker imajo znake prehodnih možganskih napadov, pomagajo s kirurškim posegom, tako imenovano trombendarterektomijo (TEA). To je poseg, ki so ga pri nas začeli opravljati pred približno petnajstimi leti, najbolj pa so ga razvili v mariborski bolnišnici, razlaga sogovornik. Za operacijo na karotidi se odločijo pri bolnikih, pri katerih s preiskavami ugotovijo, da je žila zožena za 75 odstotkov ali več in dajejo znake za možganskožilno bolezen. V tem primeru je človek v veliki nevarnosti, da bo utrpel ishemično možgansko kap. Čimprejšnja operacija je potrebna tudi, če je bolnik že imel že več prehodnih ishemičnih možganskih napadov (TIA). Le-ta je lahko namreč zelo nevaren zaradi možne možganske embolije, četudi za zdaj ne povzroča pomembne zožitve žile. Z odstranitvijo lehe, ki je zoževala ter mašila žilo in na kateri se je nemara že razvil tudi krvni strdek, vnovič vzpostavijo normalen pretok skozi karotidno arterijo, ki napaja posamezen predel možganov.

Če bolnik nima simptomov, vendar ima žilo zoženo več kot 75 odstotkov, je operacija priporočljiva samo v strogo indiciranih primerih. Ko govorimo o tveganju, omenimo še to, da tovrstne operacije lahko opravljajo samo v centrih, v katerih imajo največ triodstotno stopnjo medoperativne oziroma zgodnje pooperativne smrtnosti in največ petodstotno obolevnost po operaciji.

Operacija zožene karotidne arterije na vratu je zahteven operativni poseg, pri katerem odstranijo zoženo mesto v karotidni arteriji skupaj z aterosklerotično leho in morebitnim trombom na njej, steno pa nato prekrijejo z darkonsko krpico. Med operacijo je treba pretisniti karotidne arterije na vratu, zaradi česar lahko pride do popolne prekinitve krvnega pretoka v možganih na strani operacije ali pa je ta izredno zmanjšana, kar lahko privede do razvoja možganskega infarkta med operacijo.

Zato v večini primerov med operacijo naredijo tudi tako imenovani notranji žilni obvod (shunt) v karotidno arterijo, ki omogoča zadovoljivo možgansko prekrvavitev ves čas operacije. Obvod je po svoje nevaren, saj med njegovim vstavljanjem v karotidno arterijo lahko pride do odkrhanja sklerotične lehe ali strdka in posledične možganske embolije, ki privede do možganskega infarkta. Zato je dandanes v svetu vse bolj opazna težnja, da opravijo operacijo brez znotrajžilne premostitve. V veliko pomoč pri takšni odločitvi je medoperativni transkranialni Dopplerjev ultrazvočni prikaz možganskega krvnega pretoka (TCD), s katerim ugotovijo, ali je po pretisnjenju karotidnih arterij priskočilo na pomoč karotidno ožilje z nasprotne strani in omogočilo zadovoljivo preusmeritev krvnega pretoka na ogroženo možgansko območje. Tako je varnost operacije znatno večja!

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

možgani , bolnik , možganska kap , ožilje , pretok , operacija , kap , infarkt , ultrazvok , doppler , tia , arterija , ateroskleroza , embolija , tranzitorna ishemična ataka , kirurgija , karotida , tea , trombendarterektomija , karotidna arterija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.