Težava torej nastane, ko je holesterola preveč. Kako pride do tega ter kdaj in kako nas holesterol začenja ogrožati?
Znani so različni vzroki za povišane ravni holesterola v krvnem obtoku, poglavitna pa sta neustrezna prehrana s prevelikim vnosom nasičenih maščob, in prirojene presnovne motnje, zaradi katerih se njegova koncentracija zviša. Vzrok za to je bodisi nastajanja prevelike količine holesterola bodisi njegovo nezadostno odstranjevanja jetrih. Vrednosti holesterola se fiziološko povečujejo s staranjem, nanje pa vpliva tudi stres.

Pri ženskah gre praviloma za blago povišane vrednosti zaščitnega holesterola (tistega v delcih HDL), vendar se hkrati s staranjem zmanjšuje tudi ta razlika med spoloma. V splošnem velja, da je priporočena vrednost skupnega holesterola pri zdravem odraslem človeku manjša od 5 mmol/liter, vrednost holesterola v delcih (LDL ali škodljivi holesterol) pa pod 3 mmol/liter. V kolikor je holesterola v krvi preveč, se prične odlagati v žilni steni, kjer spočne nastajanje aterosklerotičnih leh, ki lahko v napredovali fazi bodisi pomembno zožijo žilno svetlino in posledično zmanjšajo prekrvitev srčne mišice in/ali možganov, ali pa na svoji spremenjeni površini nastajanje krvnega strdka, ki žilo popolnoma zapre in dotok krvi oziroma kisika prekine.  

Kdaj je smiselno začeti z zdravljenjem in kako pogosto je priporočljivo preverjati vrednost holesterola v štiridesetih, petdesetih letih?
Vrednost holesterola je dobro izmeriti vsakemu človeku po 20. letu starosti. Toda z vidika zmanjševanja ogroženosti ter preprečevanja nastajanja, napredovanja in zapletov ateroskleroze (najpomembnejši s hiperholesterolemijo povezan zdravstveni zaplet) je z rednim preverjanjem in ukrepanjem smiselno začeti po 35. oziroma 40. letu starosti. Po tej starosti se namreč ogroženost za nastanek srčno-žilnih bolezni srca začne strmo povečevati. To seveda ne velja za posameznike in družine, ki so dedno obremenjeni – bodisi s hiperholesterolemijo bodisi z zgodnjim pojavljanjem zapletov ateroskleroze, kot sta srčni infarkt in možganska kap (pred 55. letom za moške in pred 65. letom starosti za ženske). V takih primerih je treba poznati vrednosti holesterola čim prej, ob sumu na prirojene motnje presnove maščob pa že takoj po rojstvu ali vsaj v prvih letih življenja. To je tudi osnova za čimprejšnje ukrepanje, in sicer z dieto, v hujših primerih pa je smiselno tudi zgodnje zdravljenje z zdravili. Dokazano je namreč, da je tako mogoče znatno zmanjšati ogroženost in obolevnost ter podaljšati posameznikovo življenjsko dobo.

Kakšne prve ukrepe svetujete ljudem s povišano vrednostjo holesterola v krvi?
V vsakem primeru so prvi ukrep sprememba življenjskega sloga, kar pomeni zlasti prehrano s čim manj nasičenih maščob in holesterola (predvsem živalskega izvora) ter redno vsakodnevno vadbo, pri čemer je še posebno primerna aerobna telesna dejavnost.

V nekaterih primerih sprememba življenjskega sloga ne zadošča. V takih primerih je treba jemati zdravila za znižanje vrednosti holesterola – statine. Lahko na kratko razložite, kako delujejo statini?
Statini zavirajo enega od encimov, ki v človeškem telesu pospešujejo nastajanje holesterola v jetrih. Obenem se med zdravljenjem posredno povečuje število receptorjev za holesterol na jetrnih celicah, kar pomeni, da se ga več odstranjuje iz krvnega obtoka. Dokazano je, da imajo statini še nekatere druge, tako imenovane pleiotropne učinke. To pomeni, da niso povezani le z zmanjševanjem ravni holesterola, kar je njihovo primarno delovanje, ampak so tako rekoč vsi usmerjeni v upočasnjevanje oziroma zaviranje procesov, povezanih z aterosklerotičnim bolezenskim procesom v arterijski žilni steni. Med temi je zlasti pomembno njihovo protivnetno delovanje.

Obstaja več vrst statinov. Ali vsi delujejo enako, ali je torej vseeno, katerega predpišete bolniku? Ali ima kateri od njih boljše klinične rezultate? Kaj to pomeni za bolnike?
Ko gre za osnovni način delovanja, so različni statini zelo primerljivi, vsi namreč pretežno zavirajo delovanje HMG-CoA reduktaze, enega od ključnih encimov pri sintezi holesterola v jetrih. Vendar pa med statini obstajajo razlike v moči delovanja, kar pomeni, da statini zgodnejših generacij tudi v najvišjih preizkušenih odmerkih v manjši meri zmanjšujejo vrednosti holesterola LDL kot sodobnejši, močnejši statini. Tudi po varnostnem profilu so si statini zelo podobni, seveda pa med njimi obstajajo tudi razlike, zlasti zato, ker se v telesu presnavljajo po različnih poteh. Pomembno je, da poznamo posledično različne možne interakcije z zdravili, ki jih bolniki jemljejo zaradi drugih bolezenskih stanj. Vse to je treba upoštevati pri predpisovanju statinov, tako da v vsakem posameznem primeru najdemo rešitev, ki je za bolnika najustreznejša – tako glede potrebne moči delovanja kot tudi glede varnostnega profila zdravila.

Kaj lahko bolniki pričakujemo na področju zdravljenja povišane ravni holesterola v krvi, ko gre za učinkovitost in varnost tovrstnih zdravil?
Eno od pomembnejših odkritij, do katerega je prišlo pred desetletjem, je razvoj zdravila, ki zelo učinkovito znižuje vrednosti holesterola LDL zlasti v kombinaciji s statini. Zdravilo deluje po mehanizmu zmanjševanja absorpcije holesterola v tankem črevesju. Nedavno je obsežna klinična raziskava potrdila, da tako doseženo znižanje vrednosti holesterola v krvi – tudi pri s statini doseženih razmeroma majhnih koncentracijah – dodatno zmanjša nastop srčno-žilnih zapletov. Že kmalu se na področju zdravljenja hiperholesterolemije in z njo povezanih zapletov obeta registracija več učinkovin iz širše skupine bioloških zdravil. Gre za monoklonska protitelesa, ki zavirajo molekulo PCSK9, enega od encimov, ki je neposredno vpleten v kroženje oziroma obnavljanje receptorjev za privzem delcev LDL v jetrih. Morebiti ključna novost za bolnike je, da jim bomo ta zdravila dajali v obliki podkožnih injekcij (podobno kot sladkornim bolnikom inzulin), vendar ne vsakodnevno, marveč  na dva do štiri tedne. Zgodnje faze kliničnih raziskav so pokazale, da ta zdravila stabilno, dolgoročno in varno zmanjšujejo vrednosti celotnega holesterola in holesterola LDL, in sicer za 60 do 70 odstotkov. Povrhu se njihov učinek s hkratnim jemanjem drugih lipolitičnih zdravil (denimo statinov) celo sešteva. Na vidiku je torej nadvse učinkovito orožje za morebitni dokončni spopad s hiperholesterolemijo in posledično z aterosklerozo.

• Priporočena vrednost skupnega holesterola pri zdravem odraslem človeku je manjša od 5 mmol/liter, vrednost holesterola v delcih (LDL ali škodljivi holesterol) pa nad 3 mmol/liter.
• Po 35. oziroma 40. letu starosti ogroženost za nastanek srčno-žilnih bolezni srca začne strmo povečevati, zato je smiselno začeti redno preverjati vrednost holesterola.

Nedavno je obsežna klinična raziskava potrdila, da znižanje vrednosti holesterola v krvi dodatno zmanjša nastop srčno-žilnih zapletov. Že kmalu se na področju zdravljenja hiperholesterolemije in z njo povezanih zapletov obeta registracija več učinkovin iz širše skupine bioloških zdravil. Gre za monoklonska protitelesa, ki zavirajo enega od encimov, ki je neposredno vpleten v kroženje oziroma obnavljanje receptorjev za privzem delcev LDL v jetrih. Bolniki jih bodo prejemali v obliki podkožnih injekcij na dva do štiri tedne. Zgodnje faze kliničnih raziskav so pokazale, da ta zdravila stabilno, dolgoročno in varno zmanjšujejo vrednosti celotnega holesterola in holesterola LDL, in sicer za 60 do 70 odstotkov. Povrhu se njihov učinek s hkratnim jemanjem drugih lipolitičnih zdravil (denimo statinov) celo sešteva. Na vidiku je torej nadvse učinkovito orožje za morebitni dokončni spopad s hiperholesterolemijo in posledično z aterosklerozo, poudarja prof. dr. Zlatko Fras.