Nacionalni program primarne preventive bolezni srca in ožilja

  • sreda, 11. januar 2006
dr. Jožica Maučec Zakotnik
dr. Jožica Maučec Zakotnik (Foto: Diana Anđelić)

Preventiva pred kurativo

Nacionalni program preventive srčno-žilnih bolezni je razvil program CINDI Slovenije skupaj s strokovnjaki splošne/družinske medicine, kardiologi in s strokovnjaki s področja zdravstvene vzgoje.

Ministrstvo za zdravje RS mu je dalo zakonsko podlago 10. avgusta 2005,.  ko je izdalo Navodila za izvajanje preventive srčno-žilne bolezni v ambulantah splošnega/družinskega zdravnika.
Kot je povedala dr. Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka za krepitev zdravja in preventivo, so cilji preventivnih zdravstvenih pregledov dejaven nadzor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih za razvoj bolezni srca in ožilja ter ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za dejavnike tveganja in spremembo življenjskega sloga.

Zmanjšanje ogroženosti

Glavna cilja programa sta zmanjšanje ogroženosti za bolezni srca in ožilja v srednjem življenjskem obdobju in zmanjšanje zgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi bolezni srca in ožilja. Z zmanjšanjem bioloških dejavnikov tveganja je sočasno mogoče vplivati tudi na druge kronične bolezni.

Moški nad 35, ženske nad 45

Pravico do preventivnega zdravstvenega varstva uveljavlja ciljna populacija odraslih v ambulantah splošne/družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih. Ciljna populacija odraslih zajema moške v starosti od 35 do vključno 65 let in ženske v starosti od 45 do vključno 70 let. Posameznike, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in ožilja, z družinsko hiperholesterolemijo oziroma z dislipidemijo in bolnike s sladkorno boleznijo pa zdravnik preventivno pregleda že pred to starostjo, in to v čim zgodnejšem starostnem obdobju, nato pa še vsakih pet let ali po potrebi pogosteje. V petih letih izbrani zdravnik preventivno pregleda ciljno populacijo za preventivni pregled in preventivne preglede ponavlja vsakih pet let.

Postopek

Zdravnik vsakih pet let pošlje zanj opredeljenim posameznikom iz ciljne populacije presejalni vprašalnik za določanje srčno-žilne ogroženosti. To je večina zdravnikov naredila 16. oktobra letos. Nekateri so se odločili, da bodo vprašalnike pošiljali v tem in v naslednjem letu, torej stopenjsko. Zdravnik vrnjene vprašalnike pregleda in posameznike, ki so zbrali 3 točke ali več, povabi na preventivni pregled. Skupaj z vabilom jim pošlje laboratorijski listek za laboratorijsko določitev skupnega holesterola in krvnega sladkorja. Celotni lipidogram določajo le posameznikom, katerih desetletno srčno-žilno tveganje znaša 20 odstotkov ali več, zanj pa se zdravnik odloči v naslednjem koraku, po opravljenem preventivnem pregledu. Ko zdravnik pregleda najbolj ogrožene (tiste, ki so zbrali 3 točke ali več), začne vabiti manj ogrožene (tiste, ki so zbrali 2 točki ali manj).
Po preventivnem pregledu zdravnik oceni posameznikovo dejansko ogroženost za srčno-žilno bolezen in se pri tistih, katerih ogroženost je več 20-odstotna, odloči za ustrezno obravnavo: zdravljenje z zdravili in zdravstvenovzgojno delo za spremembo življenjskega sloga. Zdravniki bodo individualno svetovali tistim, ki kadijo ali tvegano pijejo alkoholne pijače, druge dejavnike nezdravega življenja pa bodo obravnavale delavnice, ki bodo potekale v zdravstvenih domovih: delavnica za zdravo prehrano, za zvečanje telesne dejavnosti, za hujšanje ali za skupinsko opuščanje kajenja. Delavnice bodo vodili strokovnjaki, izobraženi v programu CINDI.

Dober odziv

Zakotnikova je povedala, da je odziv zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev na program dober. Odziv bolnikov je različen, od 40 do 50 odstotkov jih je vprašalnik korektno izpolnilo in ga vrnilo. Ponekod, na primer v Murski Soboti in na Koroškem, je bil odziv celo 60-odstoten. Ljudje so na splošno zadovoljni in radi sodelujejo.

Dr. Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka za krepitev zdravja in preventivo: "S sodelovanjem strokovnjakov (zdravnikov, medicinskih sester, fizioterapevtov ...) in ljudi, ki bodo v tem programu videli korist, če bodo zaživeli zdravo življenje in dolgoročno prispevali h kakovosti svojega življenja in zdravju, bomo v nekaj letih zmanjšali zgodnjo obolevnost zaradi srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, debelosti, raka ... Preventiva ne bo oškodovala zdravstvene blagajne, ampak prispevala k varčevanju. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki na vprašalnik še niso odgovorili, da to storijo in ga vrnejo izbranim zdravnikom."

Od januarja bodo zdravniki uporabljali računalniški program, s katerim bodo beležili in spremljali dejavnike tveganja svoje populacije. Ljudem bodo lahko pokazali, kako se spreminja njihova ogroženost, če shujšajo, znižajo krvni tlak/holesterol ali opustijo kajenje.


FORUM O PREVENTIVI KORONARNE BOLEZNI

Združenje kardiologov Slovenije je maja 1999 oblikovalo nacionalno Delovno skupino za udejanjanje smernic preventive bolezni srca in ožilja v klinični praksi.
Skupino sestavljajo medicinski strokovnjaki z različnih kliničnih področij, zato je pomembna povezava s številnimi strokovnimi subjekti, ki so vpleteni v preventivne dejavnosti. Takšna sestava in delovanje sta po mnenju prof. dr. Mirana F. Kende, predsednika Združenja kardiologov Slovenije, omogočila, da so leta 2000 po evropskem vzoru priredili Forum o preventivi koronarne bolezni (v nadaljevanju Forum). Forum torej pomeni zvezo slovenskih nevladnih in vladnih organizacij, strokovnih in laičnih združenj, društev in drugih subjektov, ki se ukvarjajo s preventivo epidemiološko največjega bremena slovenske medicine, ateroskleroze in z njo povezanih bolezenskih stanj.

Integracija smernic

Poglavitni namen Foruma leta 2000 so bili oblikovanje, sprejem in uresničevanje slovenskim razmeram prilagojenih smernic za preventivo koronarne bolezni. Letos so strokovni program Foruma sestavljale tri nosilne teme: vedenjska medicina - pristopi in tehnike intervencije v preventivi koronarne bolezni, preventiva koronarne bolezni pri ženskah in pomen agresivnega zdravljenja dejavnikov tveganja za koronarno bolezen.
Bistvo delovanja delovne skupine za udejanjanje smernic preventive koronarne bolezni v klinični praksi je integracija smernic in pristopov v smislu enotnega delovanja na področju preventive srčno-žilnih bolezni.

Usklajeno delovanje vseh

Druga pomembna naloga delovne skupine in Foruma je usklajevanje delovanja ustanov in organizacij na področju preventive, vladnih ustanov (ministrstev), zdravstvenih ustanov ter nevladnih organizacij in društev.


Prof. dr. Miran F. Kenda, predsednik Združenja kardiologov Slovenije: " Izidi raziskav, ki so jih opravili na velikem številu posameznikov, so nedvoumni. Sklepi, ki izhajajo iz njih, ne dopuščajo lagodnega odnosa do "ustrezne celovite obravnave" bolnika s srčno-žilno boleznijo oziroma zelo ogroženega posameznika (nad 20 odstotkov verjetnosti za pojav koronarne bolezni v naslednjih desetih letih). Neukrepanje bi bilo etično sporno.
Prav zaradi izsledkov raziskav je nujno potrebno dosledno izvajati vse z dokazi podprte ukrepe preprečevanja srčno-žilnih bolezni. Posameznike, ki so navidez zdravi, a zelo ogroženi s koronarnim dogodkom, in že znane bolnike moramo obravnavati po vnaprej pripravljenih smernicah, saj je le tako mogoče zagotoviti sistematično celostno obravnavo.

V primarni preventivi (osnovna zdravstvena dejavnost) ukrepamo z individualnim svetovanjem in z napotitvijo zelo ogroženih v ustrezne oblike zdravstvenovzgojnega dela: obravnava stabilnega koronarnega bolnika in drugih bolnikov z manifestno srčno-žilno boleznijo, določanje ogroženosti in identifikacija zelo ogroženih v populaciji, zdravstvena vzgoja prebivalstva, ustanavljanje in sodelovanje v lokalnih preventivno-promocijskih skupinah. V sekundarni preventivi (bolnišnična dejavnost) je treba bolnikom zagotoviti celovit program rehabilitacije, kamor spadajo obravnava akutnega koronarnega bolnika, ambulantna rehabilitacija koronarnih in drugih bolnikov z manifestnimi srčno-žilnimi boleznimi, svetovanje zdravnikom na primarni ravni in zdravstvena vzgoja prebivalstva. Na terciarni ravni (Klinični center, klinike in klinični oddelki klinik) pa naj bi ostala organizacija oziroma koordinacija delovanja - delovne skupine za preventivo srčno-žilnih bolezni in vzpostavitev ter delovanje centra za preventivo in rehabilitacijo srčno-žilnih bolezni."

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki