Kaj je srce?

(Foto: Shutterstock)

Srce

Srce je votla mišica, približno tako velika kot stisnjena pest. Leži v prsnem košu in je malce pomaknjeno v levo stran. Ta najpomembnejša mišica v telesu se od rojstva do smrti nenehno krči in razteza ter tako po telesu pošilja hrano v obliki s kisikom obogatene krvi.

Srce je sestavljeno iz dveh polovic, vsaka od njiju pa je razdeljena še na zgornji del ali preddvor (atrij) in spodnji del ali prekat (ventrikel). Zgornji in spodnji del srca povezujejo zaklopke, ki se med utripi odpirajo in zapirajo ter tako preprečujejo, da bi kri stekla nazaj. Zaklopka med levim preddvorom in prekatom se imenuje mitralna ali bikuspidalna zaklopka, ker ima dve loputki, v desni polovici srca pa leži trikuspidalna zaklopka s tremi loputkami. Drugi par zaklopk sestavljajo trije žepki, nameščeni pa sta na delu, kjer aorta oziroma pljučna arterija zapuščata prekata.

Ko se prekata skrčita, se pljučna in aortna zaklopka odpreta, da kri lahko steče naprej. Ko se ti zaklopki zapreta, se odpreta mitralna in trikuspidalna zaklopka ter omogočita, da kri steče iz preddvorov v prekata. Zapiranje srčnih zaklopk oddaja srčne tone, ki jih zdravnik posluša s stetoskopom.

Utripanje srca
Če naj srce učinkovito deluje, se mora krčiti ritmično; krčenju srca pravimo srčni utrip. Hitrost utripanja ali črpanja nadzira naravni spodbujevalnik; sestavlja ga skupina specializiranih celic, imenovanih sino-atrialni vozel, ki je v steni desnega preddvora. Električni impulzi se širijo iz vozla v oba preddvora, ki se sočasno skrčita. Obdobje krčenja imenujemo sistola. Sledi kratek premor, dolg približno 0,4 sekunde, ki ga imenujemo diastola oziroma raztezanje srca. Nato pride nov dražljaj. Sino-atrialni vozel sproži od 60 do 72 impulzov na minuto. Delovanje sino-atrialnega vozla delno nadzira vegetativni živčni sistem, ki je neodvisen od naše volje.

Kroženje krvi v srcu
Srce se ne krči celo hkrati. Srčni utrip se začne z raztezanjem preddvorov, ki se napolnita s krvjo iz ven. Kri iz telesa priteče v desni preddvor po zgornji in spodnji veliki dovodnici ali veni cavi, v levi preddvor pa po pljučni veni priteče s kisikom obogatena kri iz pljuč. Sledi diastola ali raztezanje prekatov, ki se napolnita s krvjo iz preddvorov. Raztezanju ali diastoli sledi skrčenje ali sistola, ko prekata poženeta kri v pljuča (po pljučni arteriji), kjer se izloči ogljikov dioksid in vsrka kisik, in po vsem telesu (po aorti).

Preskrba srca s krvjo
Srce oskrbuje s hrano sebe in vse telo. Srce dobiva kri po dveh koronarnih ali venčnih arterijah. Arteriji, leva in desna, izhajata iz aorte in kot nekakšen venec obkrožata srce. Odtod tudi njuno ime. Izraz koronaren izhaja iz latinske besede corona, ki pomeni krona ali venec. Leva koronarna arterija je večja od desne in se kmalu razdeli v dve veji.

Ali ste vedeli ...
  • Pri odraslem človeku v mirovanju znaša število srčnih utripov od 60 do 72, med telesno obremenitvijo, zaradi čustvene reakcije ali zaradi strahu pa se lahko utrip zviša celo na 160 do 180 utripov na minuto.
  • Število utripov je pri nerojenem otroku občutno višje; giblje se med 140 in 160 utripi na minuto.
  • Srce vsako minuto požene skozi telesni obtok vsaj 5 litrov krvi.
  • Srce vsak dan požene po žilah približno 7000 litrov krvi.

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Vsi Viva strokovnjaki