Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Transplantacija ledvic

prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med., višji svetnik
prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med., višji svetnik (Foto: Diana Anđelić)

Rezultati presaditev v svetovnem vrhu

O transplantacijah ledvic v Sloveniji ter o trenutnem položaju, uspehih in težavah, s katerimi se srečuje osebje – in s tem seveda tudi bolniki – na Kliničnem oddelku za nefrologijo (KON), smo se pogovarjali s prof. dr. Aljošo Kandusom, dr. med., višjim svetnikom in vodjo Centra za transplantacijo ledvic KON v UKC Ljubljana.
Hemodializa ima v Sloveniji večdesetletno tradicijo. Pred tridesetimi leti je veljalo, da bolnik na hemodializi preživi največ pet let. Zdaj je povsem drugače. Kateri so glavni mejniki, ki so tako podaljšali preživetje?
V Dializnem centru Kliničnega oddelka za nefrologijo bolnike s končno ledvično odpovedjo zdravimo s kronično periodično hemodializo vse od leta 1970. Drugod po Sloveniji so s to obliko zdravljenja začeli nekoliko pozneje. Ne bo držalo, da je pred tridesetimi leti bolnik na hemodializi preživel največ pet let. Dokaz, da je bilo preživetje že takrat daljše, so bolniki, ki se s hemodializo zdravijo več kot trideset let. Res pa je, da je dializna tehnologija z leti zelo napredovala: dializne naprave so zelo izpopolnjene in imajo vgrajene številne varnostne naprave, zato je zapletov med hemodializnim postopkom znatno manj kot pred desetletji. Že samo to je eden od dejavnikov, zaradi katerih je kakovost življenja teh bolnikov boljša kot v preteklosti. Pomemben dodatni dejavnik, ki prispeva k boljši kakovosti življenja, je zdravilo eritropoetin, ki je pri večini bolnikov odpravilo potrebo po transfuzijah krvi, ki so bile – zaradi renalne anemije – v preteklosti pogoste. Trenutno je v Sloveniji na kronični hemodializi več kot 1400 bolnikov, od tega jih je nekaj starejših od devetdeset let.

Uspehi hemodialize so v nenehnem vzponu, podobno je tudi s transplantacijami ledvic.
Naj navedem nekaj podatkov. Prvo presaditev v Sloveniji so opravili leta 1970, darovalec ledvice pa je bil živi sorodnik. Od takrat do danes (9. 7. 2009) so naši urologi presadili ledvico 788 bolnikom. Vse presaditve so bile opravljene v UKC Ljubljana. Naše sodelovanje z urologi in drugimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri presaditvi ledvice, je zelo dobro.
Večina bolnikov (663 ali 84 %) je prejela ledvico umrlega darovalca. Od začetka 2000, ko je Slovenija postala članica Eurotransplanta (ET), se je letno število presaditev znatno povečalo; v obdobju članstva v ET so presadili ledvico 425 bolnikom (424 od umrlega darovalca in eno od živega), predtem pa v treh desetletjih 363 bolnikom (239 od umrlega darovalca in 124 od živega). To pomeni, da je letno število presaditev v obdobju po včlanitvi v ET 3,7-krat večje kot pred letom 2000.

V skladu s Pravilnikom o vodenju prejemnikov ledvice po presaditvi morajo ti redno opravljati zdravstvene kontrole v centru za presaditev.
Izpolnjevanje te obveznosti je vse bolj težavno. Število prejemnikov ledvice, ki so registrirani v Ambulanti za bolnike s presajeno levico, se je namreč v zadnjih osmih letih skoraj podvojilo (konec leta 2008 jih je bilo 519, osem let prej pa samo 267), prostorske in kadrovske razmere pa se niso izboljšale. Vse odrasle prejemnike po presaditvi ledvice premestijo na bolnišnični oddelek Kliničnega oddelka za nefrologijo, po odpustu iz bolnišnice pa prihajajo na preglede v Ambulanto za bolnike s presajeno ledvico, ki je del Kliničnega oddelka za nefrologijo.

Kako prostorska in kadrovska stiska KON vpliva na delo zdravnikov in kako na odnos med zdravnikom in bolnikom?
Prostorska stiska ima najbrž podoben vpliv na večino zdravnikov KON. Pri meni vzbuja nelagodje, zaskrbljenost in jezo. Nelagodje je posledica čedalje večjih obremenitev zdravnikov in celotnega zdravstvenega osebja; če smo pred desetimi leti v ambulanti na dan pregledali po deset bolnikov s presajeno ledvico, jih zdaj več kot dvajset. Zaskrbljenost je posledica večje možnosti, da zaradi hitrega dela in sočasnega pomanjkanja časa pride do napake. Jeza je usmerjena na vse, ki že leta poznajo našo stisko, vendar nam – in bolnikom! – samo obljubljajo boljše delovne razmere oziroma večjo ambulanto. Bolniki so najbrž pogosto nezadovoljni, saj imajo občutek, da se jim premalo posvečamo, čeprav delo v ambulanti poteka nepretrgoma, brez odmorov, in se pogosto zavleče v popoldanske ure.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

dializa , transplantacija , presaditev , okvara ledvic , kronična ledvična odpoved , hemodializa , presaditev ledvic , bolezni sečil , bolezni ledvic , ledvica , nefrologija , transplantacija ledvic , presajena ledvica , prejemniki ledvic , dializni center , center za presaditev

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.