Kronična ledvična bolezen lahko prizadane vsakogar

prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., višji svetnik
prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., višji svetnik (Foto: Diana Anđelić)

Prizadene lahko vsakogar

Število bolnikov s kronično ledvično boleznijo (KLB) po svetu in v Sloveniji se vsako leto povečuje. Vzrok za to je v večjem številu bolnikov s sladkorno boleznijo in vse večjo populacijo starejših bolnikov. "Z nadvse skrbnim odkrivanjem ter zlasti z rednim spremljanjem in pravočasnim zdravljenjem smo v zadnjih dveh letih zmanjšali število novih bolnikov, ki so potrebovali nadomestno zdravljenje končne ledvične odpovedi," je povedal prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., višji svetnik, z Nefrološke klinike v Ljubljani. Pojasnil je tudi zaplete KLB in oblike zdravljenja.

Kronična ledvična bolezen lahko prizadene vsakogar, vendar so nekatere skupine ljudi bolj ogrožene. Vzrokov za kronično ledvično bolezen je veliko, najpogostejša sta sladkorna bolezen in zvišan krvni tlak. Poleg tega so pogosti tudi glomerulonefritisi, bolezni, ki jih povzročajo različna vnetje. Sledijo dedne ledvične bolezni, med katerimi je najpogostejša policistična bolezen ledvic. Pojavljajo se še prirojene nepravilnosti, nekatere bolezni imunskega sistema, motnje v odtoku urina, kot so kamni, tumorji ali povečana prostata, in ponavljajoče se okužbe sečil. Posebna skupina, ki je v zadnjih letih vse številčnejša, so starejši ljudje, je povedal prof. dr. Malovrh.


Kronična ledvična bolezen se v začetnem obdobju redko kaže s hujšimi težavami, zlasti v primeru njenih najpogostejših vzrokov. Nemalokrat jo ugotovijo naključno, denimo na sistematskih pregledih ali ultrazvočni preiskavi zaradi kakega drugega vzroka. Zvišan krvni tlak je pogosto prvi znak ledvične okvare in je lahko tako posledica kot tudi vzrok kronične ledvične bolezni, je pojasnil prof. dr. Malovrh.
KLB lahko spremljajo tudi neznačilni znaki, ki se pojavijo šele v napredovali fazi bolezni. To so utrujenost, težave z zbranostjo, motnje spanja, bolečine v kosteh, mišični krči, bledica, šumenje v ušesih, depresija in drugi. Pojavnost znakov je odvisna od stopnje okvare delovanja ledvic.

KLB se razvija postopoma

Potek kronične ledvične bolezni je odvisen od vzroka. Nekatere kronične ledvične bolezni potekajo zelo blago in lahko vse življenje ostanejo na prvi stopnji. Če pa se pojavi zvišan krvni tlak, je napoved bolezni slabša, zlasti če ga ne uredimo, je prepričan naš sogovornik. "Zaželene vrednosti krvnega tlaka pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo so okrog 130/80 mmHg, če pa bolniki sočasno izločajo beljakovine v urinu, so želene vrednosti celo nižje od 120/75 mmHg. Če nam uspe tlak urediti do teh vrednosti, lahko preprečimo nastanek ali vsaj zelo upočasnimo napredovanje kronične ledvične bolezni, s čimer oddaljimo končno ledvično odpoved in potrebo po nadomestnem zdravljenju."


Hkrati s trajanjem bolezni postopno upadajo posamezne ledvične funkcije. Najprej se zmanjša izločanje strupenih presnovnih snovi. Pozneje ledvice ne morejo več ohranjati normalne kislosti telesa. Postopno se podre razmerje elektrolitov, kot so kalij, fosfor, kalcij in drugi. V ledvicah se zmanjša tvorba hormona eritropoetina, kar vodi v slabokrvnost (anemija). V ledvicah tudi ne nastaja dovolj aktivne oblike vitamina D, ki je skrbi za uravnavanje kalcija, zato posledično pride do okvare kosti. Zadnja ledvična funkcija, ki odpove, je odvajanje vode, zaradi česar se v telesu nabira tekočina, kar se kaže v obliki oteklin, težjega dihanja in podobno, pojasnjuje prof. dr. Marko Malovrh, dr. med.

Članek se nadaljuje »


Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki