Kronična ledvična bolezen: Kardiorenalni sindrom

(Foto: Diana Anđelić)

Anemija

Življenjska doba prebivalstva v razvitih državah se podaljšuje, kar je odraz napredka na socialno-ekonomskem področju in razvoja medicine. Obenem se zaradi boljše obravnave akutnih stanj veča breme kroničnih obolenj, vključno s srčnim popuščanjem in kronično ledvično boleznijo. Kronične bolezni povezuje več skupnih patofizioloških mehanizmov. Izmed njih se zdijo najpomembnejši sprožitev sistema renin-angiotenzin-aldosteron, simpatičnega živčnega sistema in kronično vnetje, ki so pogosto prisotni pri srčnem popuščanju in kronični ledvični bolezni.

Vsaj tretjina bolnikov s srčnim popuščanjem ima klinično pomembno zmanjšano ledvično funkcijo, kar velja tudi za srčno popuščanje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo. Medtem ko moramo za opredelitev srčne funkcije opraviti ultrazvočno preiskavo srca, lahko ledvično funkcijo ocenimo na temelju enostavnih laboratorijskih preiskav in antropometričnih meritev. V vsakdanji klinični praksi se najpogosteje uporabljata formuli po Cockroft Gaultu ali MDRD.

Z napredovanjem kronične bolezni narašča tudi pogostost spremljajočih obolenj, med njimi tudi anemije. Anemija na splošno poslabša prognozo bolnikov s kroničnimi boleznimi in zmanjša njihovo kakovost življenja. Anemija je med najpogostejšimi spremljajočimi boleznimi pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Najdemo jo pri tretjini bolnikov, še posebej pri tistih z napredovalim srčnim popuščanjem. Čeprav je tako pogosta sočasna diagnoza, še ni povsem jasno ali gre za posledico srčnega popuščanja ali za samostojno sočasno bolezen. Zaradi pogoste sočasnosti srčnega popuščanja, kronične ledvične bolezni in anemije, ki so soodvisni in lahko tvorijo začaran krog, se je v zadnjih letih pojavil nov sindrom, t.i. kardiorenalni sindrom.

Slabša kakovost življenja

Že dalj časa je znano, da imajo anemični bolniki s srčnim popuščanjem manjšo telesno zmogljivost in slabšo kakovost življenja. Natančne analize velikih intervencijskih raziskav so pokazale, da imajo ti bolniki tudi slabšo prognozo in da anemija predstavlja neodvisni dejavnik tveganja za večjo umrljivost. Obenem se je pokazalo, da je bila pojavnost anemije (t.j. delež bolnikov, pri katerih se je anemija pojavila kot nova diagnoza) po petih letih spremljanja bolnikov kar 27 odstotna. Pomembno je tudi, da je obravnava anemičnih bolnikov v primerjavi z obravnavo bolnikov brez anemije dražja za vsaj 50 odstotna, kjer največji del stroškov predstavljajo pogostejše hospitalizacije.

Nejasen izvor anemije

Ne glede na jasno povezavo med anemijo in slabo prognozo danes še ne poznamo etiologije in načina zdravljenja anemije pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Predlagani model kardiorenalnega sindroma (slika 1) zajema veliko patofizioloških mehanizmov in spremljajočih obolenj, vendar morebiti še ni povsem dokončen model. Trenutno velja, da je anemija pri srčnem popuščanju posledica samega kroničnega obolenja srca (povzroča zmanjšan pretok krvi skozi ledvica), okvare ledvične funkcije (manjše izločanje eritropoetina) in tudi kroničnega (sub)kliničnega vnetja. Zaradi slednjega je zmanjšana absorpcija železa, ki se hkrati tudi slabše sprošča iz skladišč v telesu. Oboje prispeva k t.i. funkcionalnemu pomanjkanju železa in nazadnje tudi k nastanku anemije. Osrednjo vlogo pri tem bi naj imel hepcidin, protein akutne faze, ki nastaja v jetrih. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo, ki so bili zdravljeni s hemodializo, so že dokazali, da obstaja povezava med hepcidinom in nižjo koncentracijo hemoglobina medtem ko pri bolnikih s srčnim popuščanjem rezultati niso tako enoznačni.

Članek se nadaljuje »


Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki