Težave z erekcijo

(Foto: Dreamstime)

Ko močna želja ni dovolj

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med kriterije zdravja uvršča tudi urejeno in zadovoljivo spolno življenje. Spolnost spada med človekove osnovne potrebe in če je posameznik zanjo prikrajšan, se to prej ali slej začne odražati na vseh področjih njegovega delovanja. Napetost, slaba volja, nerazpoloženost in razdražljivost postanejo vsakodnevne spremljevalke. Tak človek tudi slabše opravlja svoje delo, ima težave v odnosih znotraj družine in v krogu prijateljev. Težave v spolnosti imajo tako ženske kot moški, vendar, gledano z anatomske plati, pogosteje − ali recimo raje očitneje − prizadenejo moške. Ti lahko spolni odnos dokončajo le, če njihov penis otrdi in ostane tak do konca.

Vendar to ni vedno možno in marsikateri moški se sreča z dejstvom, da njegov penis, kljub veliki vzburjenosti in želji po spolnosti, ne otrdi in ni zmožen izvesti spolnega odnosa. Pravimo, da ima težave z erekcijo ali erektilno disfunkcijo. Včasih so temu stanju rekli impotenca, vendar tega izraza ne uporabljamo več, saj je zastarel in slabšalen, razlaga prim. mag. Igor Bizjak, dr. med., specialist urolog in predstojnik Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje.

Impotenca je le zadnja in najtežja oblika težav z erekcijo. Veliko moških ima občasne manjše ali hujše težave z erekcijo, ki so posledica različnih vzrokov. Najpogosteje prizadene moške po 60. letu starosti. V tej starostni skupini se s težavo sreča že vsak tretji moški. Skupno po vsem svetu zaradi težav z erekcijo trpi približno 300 milijonov moških. Govorimo seveda o približkih, saj natančnega števila niti ni mogoče določiti. Gre namreč za zelo intimno težavo, o kateri moški, kljub seksualni revoluciji in poplavi seksa na televiziji, v časopisih in pogovorih, še vedno ne govorijo prav radi in na glas.

Čeprav je res, da je to predvsem težava starejših moških, mlajši niso izvzeti. Težave z erekcijo naj bi imel vsak deseti moški pred 40. letom. Najpogosteje gre za sladkorne bolnike. Pri njih je še toliko težje, razlaga sogovornik, saj so mladi. Starejši moški se zavedajo, da s starostjo začnejo pešati vse življenjske funkcije, torej tudi spolna, čeravno je res, da erektilna disfunkcija ni normalno stanje za nobeno, še tako visoko starost. Ne glede na starost bi moral moški imeti določeno stopnjo erektilne funkcije. Pri mlajših moških, predvsem pri tistih, ki niso sladkorni bolniki, je vzrok največkrat psihogen, ni pa nujno. Vsekakor je smiselno, da gre moški na pregled tako k družinskemu zdravniku kot psihiatru in urologu, da ugotovi pravi vzrok.

Vzrokov je več

Vzroki težav z erekcijo so večplastni. V osnovi jih delimo, razlaga dr. Bizjak, na težave, ki imajo organski vzrok, ter na težave, ki izvirajo iz psihe, o katerih pravimo, da so psihogene. Včasih je veljalo, da je v 80 odstotkih vzrok psihogen in v 20 odstotkih organske narave. Zdaj vemo, da ni tako in da je pravzaprav ravno nasprotno; v 80 odstotkih so težave z erekcijo posledica organskih bolezni in stanj. Najpogosteje se pojavljajo pri sladkornih bolnikih. Že pred dvesto leti so bile prav težave z erekcijo pogosto prvi znak sladkorne bolezni; zdravniki so nanjo pomislili šele takrat, ko moški ni bil več zmožen izpeljati spolnega odnosa. 

Drugi možni vzroki za pojav težav z erekcijo so bolezni ožilja, ki je lahko okvarjeno zaradi ateroskleroze, hipertenzije ali sladkorne bolezni. Tudi bolezni živčevja, denimo multipla skleroza ali parkinsonova bolezen, so lahko vzrok težav z erekcijo. Te lahko povzročijo tudi nekatera zdravila za kemoterapijo in obsevanje. Težave z erekcijo  lahko nastopi tudi kot neželeni zaplet po radikalni operaciji prostate, po poškodbah in operacijah v mali medenici. Sogovornik opozarja tudi na kadilce in alkoholike, saj izkušnje kažejo, da imajo pogosteje težave z erekcijo kot moški enake starosti, ki ne pijejo in ne kadijo.

Članek se nadaljuje »


Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Veronika Podgoršek

dr. Veronika Podgoršek psihoterapevtka

Vsi Viva strokovnjaki