Rak prostate

dr. Boris Sedmak, dr. med., spec. urolog
dr. Boris Sedmak, dr. med., spec. urolog (Foto: Diana Anđelić)

Tihi spremljevalec

Rak prostate je ena od najpogostejših vrst raka pri moških, saj se je povzpel že na četrto mesto in je šesti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških. V ZDA je najpogostejši tip raka pri moških in vsako leto ga odkrijejo pri več kot dvesto tisoč moških. Tudi v Sloveniji je rak prostate v porastu. Rak se pojavi večinoma pri moških, starejših od 65 let, zato se pri vse daljši življenjski dobi viša tudi pojavnost raka na prostati.

Kot pravi dr. Boris Sedmak, dr. med., specialist urolog s Kliničnega oddelka za urologijo Kliničnega centra v Ljubljani, incidenca raka prostate v Sloveniji ves čas narašča. Po zadnjih podatkih je pri nas 36 bolnikov na sto tisoč prebivalcev. Vzrok za vse večje število odkritih bolnikov je predvsem v čedalje boljših in natančnejših diagnostičnih postopkih, s katerimi lahko odkrijejo tudi zelo zgodnje stadije raka prostate.

Pogosto ne povzroča težav

Rak na prostati v nasprotju z večino drugih vrst raka navadno napreduje zelo počasi in dolgo ne povzroča simptomov. Neredko se zgodi, da moški niti ne ve, da ga ima, in dolga leta z njim živi povsem brez težav. Tuji podatki kažejo, da pri obdukciji ali operaciji prostate med mikroskopsko preiskavo tkiva ugotovijo rak pri polovici moških, starejših od 70 let, v populaciji nad 90 let pa skorajda ni več moškega, ki ne bi imel na prostati raka. Žal imajo nekateri moški tudi bolj maligno obliko raka na prostati, ki se hitro razširi po vsem telesu.

Kot rečeno, rak prostate dolgo ne povzroča nobenih težav. Vsak moški bi moral biti pozoren na znake, ki sicer ne pomenijo nujno, da gre za raka na prostati, vsekakor pa napovedujejo, da se s prostato nekaj dogaja. V mislih imamo predvsem težave pri uriniranju. Če mora moški zelo pogosto odvajati vodo, zlasti ponoči, pri čemer čuti pekoče bolečine, curek urina pa je pogosto prekinjen in šibek, če ima bolečine pri erekciji in ejakulaciji ter opazi, da je v urinu ali spermi kri in če ima občutek, da mehurja nikoli ne more povsem izprazniti, bi moral na pregled k zdravniku urologu, pravi dr. Sedmak. Pri napredovalem raku prostate bolnik občuti znake, ki so značilni tudi za druge oblike raka: utrujenost, upadlost, bolečine v kosteh in splošno slabo počutje.

Rektalni pregled enostaven diagnostični postopek

Rak prostate je zelo pogost, zato zdravniki opravljajo rutinske preglede, da bi ga čimprej odkrili. Najpreprostejši način za odkrivanje so redni rektalni pregledi, ki so za moške po 45. letu priporočljivi na vsakih pet let, in krvna preiskava. Pri rektalnem pregledu zdravnik s prstom otipa prostato. Če ima bolnik raka, je prostata grčava in trda. S krvno preiskavo pa izmeri raven prostatičnega specifičnega antigena (PSA). Pri bolnikih z rakom prostate je vrednost PSA povišana, čeprav to povišanje samo po sebi še nič ne pove, ker je PSA povišan tudi pri drugih boleznih prostate.

Vzroki za rak prostate še niso znani

Kaj natančno povzroča raka na prostati, še vedno ni jasno. Raziskave so pokazale, da pri nastanku tega raka pomembno sodeluje več dejavnikov, ki tveganje povečujejo. Prvi in najpomembnejši je vsekakor starost. S starostjo incidenca raka prostate strmo narašča, pravi sogovornik, in pri 75 ali 80 letih ima že približno 75 odstotkov moških raka na prostati. V ta odstotek sodijo tudi primeri, ki jih odkrijejo pri obdukciji, torej odkriti po naključju. Za razvoj raka na prostati je potrebna prisotnost hormona testosterona. Če ga v telesu ni, se rak ne more razviti.


Vsekakor niso zanemarljivi niti dejavniki tveganja, ki so v okolju. Številke kažejo, da je v nekaterih državah, predvsem v ZDA, zelo veliko bolnikov. V nekaterih ameriških zveznih državah so zabeležili več kot sto bolnikov na sto tisoč prebivalcev. Tako visoko številka je verjetno v korelaciji s hrano in onesnaženjem okolja, ki je v ZDA zelo veliko. Nasprotno je v nekaterih drugih državah, denimo v državah JV Azije in na Japonskem, kjer ljudje jedo veliko bolj zdravo hrano, manj primerov raka prostate. Dokazana je namreč povezava med fitoestrogeni v hrani in pojavnostjo raka prostate. Fitoestrogeni naj bi namreč delovali zaščitno, zato imajo Azijci, ki uživajo hrano z manjšo vsebnostjo maščob ter z več zelenjave in sadja, nižjo incidenco raka prostate. Očitno ta povezava drži, saj so raziskovalci ugotovili, da tudi pri moških iz Azije, ki se preselijo v ZDA, pojavnost raka prostate začne strmo naraščati, ker v novem okolju spremenijo prehranjevalne navade, svoj deleže pa zagotovo prispeva tudi onesnaženost okolja.

Tudi dednost ima vpliv

Zagotovo je zanimivo vprašanje, koliko, če sploh, na razvoj raka na prostati vpliva dednost. Številke kažejo, da je približno devet odstotkov moških, pri katerih so odkrili raka na prostati, v ožji družini že imelo nekoga s takšnim rakom. Nesporno torej drži, da je v družinah, kjer je rak prostate pogostejši, večja verjetnost, da bo moški zbolel za rakom. To je podobno, kot velja pri ženskah za rak dojk. Ko že govorimo o genetiki, je morda zanimiv tudi naslednji podatek. Pokazalo se je, da črnci v Ameriki obolevajo pogosteje kot belci, čeprav živijo v enakem okolju in se tudi enako prehranjujejo. Na temelju tega strokovnjaki domnevajo, da na razvoj raka na prostati vsekakor vpliva tudi genetika. Povsem natančnih vzrokov pa še vedno ne pozna nihče, pravi sogovornik.

Preventiva je zdravo življenje

Pri vseh boleznih je vse bolj zanimivo tudi vprašanje preventive. Pa lahko kakorkoli vplivamo na razvoj raka prostate, če ne vemo, zakaj sploh nastane? Sogovornik odgovarja, da v strokovnih krogih vlada prepričanje, da delno lahko zmanjšamo možnost za razvoj raka prostate z ustreznim, zdravim življenjskim slogom. Veliko vlogo naj bi imela pri tem tudi prehrana. Uživati bi morali hrano, bogato z antioksidanti in selenom, ki ga je veliko predvsem v paradižniku. Priporočljive so tudi druge vrste zelenjave, medtem ko je treba omejiti vsebnost maščob. Veljajo tudi druga, splošna priporočila, kot so nekajenje, izogibanje alkoholu in stresu ter čimveč gibanja.

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki