Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Osebna zgodba o težavah z urinsko inkontinenco

»S težavami mokrenja se srečujem že petindvajset let, a o svoji težavi še vedno težko spregovorim. V začetku niti osebnemu zdravniku nisem mogla povedati, kako mi je in s čim se soočam. Obiskala sem  ga šele, ko je stanje postalo nevzdržno. Kot zdaj vidim, včasih mine tudi več let, preden končno začnemo reševati težave zaradi urinske inkontinence in nenadziranega uhajanja vode. Osebno sem potrebovala dobrih pet let,« o svoji boleči življenjski izkušnji govori gospa Slavica Jaušovec iz Maribora, sicer tudi članica društva INKONT, v katerem se združujejo ljudje s težavami nenadziranega uhajanja vode.
»Zaradi inkontinence sem spremenila svoje življenjske navade. Izgubljala sem samozavest in samospoštovanje ter se počasi umikala iz socialnega življenja. Prenehala sem hoditi na jutranjo kavo s prijatelji, zahajati na družabna srečanja, v gledališče, na izlete, potovanja in le s težavo sem se odpravila po nakupih in opravkih. Nenehen strah pred neprijetnim vonjem, mokrim madežem na oblačilih, posmehom okolice ter stres zaradi večnega iskanja toalete v bližini sta močno vplivala na moje psihično stanje. Potrebno je bilo zelo veliko napora, ozaveščanja in obveščanja, da je inkontinenca postala sprejemljiva in da sem naredila nekaj zase. Po tistem, ko mi je v enem izmed slovenskih gledališč med predstavo ušla voda, sem se odpravila na srečanje društva INKONT. To je bila zame velika prelomnica, saj sem po petih letih vendarle začela urejati probleme z nenadziranim uhajanjem vode.

Odločila sem se, da obiščem uroginekologa, a sem se zaradi predolge čakalne dobe nato znašla pri urologu. Najprej me je napotil na urodinamsko preiskavo, ki je pokazala stresno inkontinenco, prekomerno aktiven sečni mehur in zastoj urina. Večkrat na dan sem se trudila izvajati vaje za mišice medeničnega dna, a brez uspeha. Zaradi zastoja vode sem imela pogoste uroinfekte. Pojavili so se z nujo in zelo pekočim uriniranjem majhnih količin vode, ki je imela pogosto neprijeten vonj. Po odvzemu urina se je zdravnik odločil za antibiotično zdravljenje, a izboljšanja ni bilo. Zdravnik mi je svetoval samokateterizacijo. Zdaj, po desetih letih, postopek že povsem obvladam.

Metode, ki sem jih opisala, pa so mi pogosto le olajšale simptome urinske inkontinence, medtem ko izboljšanja splošnega stanja in nekega napredka ni bilo. V takih primerih so mi predpisali inkontinentne pripomočke za hudo urinsko inkontinenco, kar mi je le delno olajšalo vsakodnevne tegobe. Količina porabljenih inkontinentnih pripomočkov je posredno dokazovala, kako hudo je bilo nenadzirano uhajanje vode. Seveda je celoten položaj še poslabševala moja osnovna bolezen, multipla skleroza. Včasih je bilo stanje tako težko, da mi niso pomagali niti inkontinentni pripomočki. Vsi, ki bolehamo za multiplo sklerozo, si želimo izboljšati gibljivost, pri čemer zelo pomaga in koristi razgibavanje v vodi. A kako iti v zdraviliški bazen, če ti nenehno uhaja voda? Res, začarani krog. Med obiskom v ZDA sem izvedela, da je toksin botulinum, ki se sicer uporablja v kozmetične namene, lahko koristen tudi za nas, ki imamo probleme z nenadziranim uhajanjem vode. Ko mi je to možnost predlagal urolog, sem jo sprejela in lahko rečem, da mi je tudi pomagala.

Pot do trenutka, ko človek sprejme urinsko inkontinenco in vse težave, povezane z njo, ter začne ukrepati, je običajno zelo dolga. Potrebno je zelo veliko napora, ozaveščenosti in vedenja, da inkontinenco sprejmemo. S sprejemanjem svoje drugačnosti s pozitivno naravnanostjo in s skrbjo za svoje zdravje ter higieno lahko, kljub nenadziranemu uhajanju vode, živim polno in kakovostno življenje,« svojo zgodbo zaključuje gospa Jaušovec.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

inkontinenca , uhajanje vode

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.