Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Erektilna disfunkcija ni dokončno stanje

Še pred desetletjem je bila erektilna disfunkcija slaba novica. Medicina ni poznala uspešnih metod za lajšanje težav in moški so živeli s svojo težavo, kot so vedeli in znali. Položaj se je povsem zasukal z revolucionarnim odkritjem "čudežne modre tabletke", ki je pomenila upanje za milijone moških po vsem svetu. Dr. Žorž pravi, da lahko zdaj zdravniki pomagajo približno 70 do 80 odstotkom moškim, novejše tablete iz skupine 5 fosfodiesteraz pa so še učinkovitejše oziroma je njihova uporaba še enostavnejša. Dobra novica je, da zdravilo ob skrbnem tehtanju, ali je primerno za bolnika, tako rekoč nima veliko, zlasti pa ne nevarnih neželenih učinkov.

Ukrepati čimprej

Erektilno disfunkcijo je najbolje začeti zdraviti takoj, razlaga dr. Žorž. Motnja resda ni življenjskega pomena, vendar je neprijetna in močno vpliva na kakovost bolnikovega življenja. Uspehi zdravljenja so zelo dobri. Res pa je, da mora biti zdravljenje v vedno odvisno od bolnikove želje in življenjskega sloga. Zdravnik mora pred uvedbo terapije bolnika vprašati, ali si zdravljenje želi, razlaga sogovornik. Če si to želi, je vsekakor boljše, da pride k zdravniku, ki naj izbere zdravilo, pretehta morebitne kontraindikacije in nadzira potek zdravljenja. Z napisanim receptom tudi zagotovi, da bo bolnik dobil zdravila najboljše kakovosti, zdravljenje z zdravili s črnega trga sogovornik namreč močno odsvetuje. Sogovornik tudi meni, da mora zdravljene z 5 fosfodiesterazo začeti osebni zdravnik; nobene potrebe ni, da bi terapijo uvajal urolog.

Smernice zdravljenja

V Sloveniji je skupina strokovnjakov, v kateri so poleg zdravnikov družinske medicine sodelovali še urologi, diabetologi in kardiologi, napisala knjigo o tem, kako pravilno in ustrezno voditi bolnika z erektilno disfunkcijo v ordinaciji družinskega ali splošnega zdravnika. Knjigo so si zamislili kot vodnik, po katerem naj bi se ravnali vsi zdravniki družinske ali splošne medicine. V njej so navedli vse diagnostične postopke in terapije, ki so na voljo družinskemu oziroma splošnemu zdravniku. Pomembno je, da družinski ali splošni zdravnik ve, da pri katerih kardioloških bolnikih ne gre uvajati terapije. Izjema so le bolniki z nižjo stopnjo tveganja, vse druge mora najprej pregledati kardiolog. Če se po pregledu izkaže, da zdravljenje erektilne disfunkcije ne pomeni dodatnega tveganja za srčno-žilne dogodke, lahko začnejo s terapijo. Težava je v tem, razlaga dr. Žorž, da so bolniki z erektilnimi motnjami večinoma starejši ljudje, ki imajo še druge bolezni. Erektilna disfunkcija namreč praviloma ni izolirana bolezen.

Najpogostejši dejavniki tveganja

• Visok krvni tlak, visoka raven holesterola, diabetes in poapnenje arterij.
• Prizadetost živca kot posledica poškodbe ali bolezni, zaradi česar je pretrgana povezava med živčnim sistemom in spolnim udom (na primer pri poškodbi hrbtenjače, pri multipli sklerozi, kapi, operaciji prostate ali debelega črevesja).
• Duševna stanja, kot sta tesnoba ali stres.
• Druge bolezni, kot so ledvično obolenje (dializa), jetrno obolenje, hormonsko neravnovesje (hipogonadizem),
• Zdravila, ki lahko z neželenimi učinki povzročijo erektilno disfunkcijo, so nekatera zdravila iz naslednjih skupin: diuretiki (zdravila za odvajanje vode), zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, zdravila za zniževanje ravni holesterola v krvi, antidepresivi, nekatere vrste zdravil za zdravljenje raka na prostati, zdravila proti epilepsiji.
• Kajenje, čezmerno pitje alkohola in/ali jemanje poživil in mamil, konflikti ...