Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)


(stran 4 od 4)

Kronični kašelj, bronhialna astma in laringitis ...

... so bolezni, ki lahko nastanejo kot ekstraezofagealna manifestacija refluksne bolezni. Čeprav gre za pogoste bolezni, kaže, da le manjši del teh bolezni nastane kot posledica gastroezofagealnega refluksa. Težava je tudi v tem, da imajo le redki bolniki tipične refluksne simptome. Pri teh bolnikih lahko poskusimo zdravljenje z zaviralci protonske črpalke. "Poskusno zdravljenje" velja za uspešno, če dosežemo znatno izboljšanje respiratornih simptomov. Poleg takšne ocene nam trenutno ni na voljo nobeno drugo merilo uspešnosti zdravljenja.

Kronični kašelj: Pri kroničnem kašlju naj bi izvedli poskusno zdravljenje. Pred poskusnim zdravljenjem moramo izključiti druge vzroke kašlja: bronhialno astmo, kašljanje, ki je sopojav oziroma posledica uživanja nekaterih zdravil ali kašljanje zaradi kroničnega bronhitisa. Poskusno zdravljenje izvajamo z običajnimi ali dvojnimi odmerki in traja tri mesece. Če ne prinese uspeha, sledijo nadaljnje preiskave (24-urna pH-metrija).

Kronični laringitis: Tudi pri sumu, da je laringitis posledica refluksa, opravim poskusno zdravljenje. Zdravljenje traja najmanj 4 do 6 tednov.

Bronhialna astma: Tudi pri sumu na bronhialno astmo, ki je povezana z refluksom, naj bi tudi opravili poskusno zdravljenje z zaviralci protonske črpalke. Optimalno trajanje takega zdravljenja ni točno določeno, vendar mora trajati vsaj tri mesece.

Barrettov požiralnik

Diagnozo Barrettovega požiralnika (BP) ugotovimo histološko. Gre za ugotovitev intestinaliziranega metaplastičnega cilindričnega epitelija. Razlikujemo med dolgo segmentnim barrettovim požiralnikom (> 3 cm) in kratko segmentnim barrettovim požiralnikom (< 3cm). Pri bolnikih z GERB pogosteje najdemo barrettov požiralnik, zato mora zdravnik vsaj enkrat opraviti gastroskopijo.

Za ugotovitev barrettovega požiralnika je treba opraviti kvadratne biopsije, in sicer na vsak centimeter do dva na območju, kjer domnevamo, da je prisoten barrettov požiralnik. Če je prvi histološki pregled prinesel izvid, sumljiv za intraepitelialno neoplazijo (IEN), velja po 4- do 6-tedenskem zdravljenju z zaviralci protonske črpalke opraviti kontrolno endoskopijo z kontrolnimi biopsijami. Pri histološko ugotovljenem BP je treba opraviti histološko preiskavo delčkov z vseh predelov, sumljivih za IEN. Za ugotavljanje BP ni treba uporabiti EUZ. Če pri histološki preiskavi najdejo IEN, obstaja nevarnost razvoja Barrettovega adenokacinoma.

IEN je diagnoza, ki jo histologi ne morejo ugotoviti 100-odstotno; izvidi posameznih histologov, ki so pregledali isti material, se namreč med seboj precej razlikujejo. Pri ugotavljanju BP ni jasno, kako pogosto bo nastal rak požiralnika, toda kaže, da so pogostost pojavljanja raka precenjevali; zdaj velja, da so gastroskopske kontrole potrebne vsake štiri leta.

Asimptomatični bolniki z barrettovim požiralnikom ne potrebujejo specifičnega zdravljenja. Profilaktična ablacija Barrettove sluznice ni potrebna. Če patologi odkrijejo nizkostopenjsko IEN, je treba endoskopsko kontrolo opraviti vsako leto. Pri visokostopenjski IEN je potrebno zdravljenje: bodisi operacija bodisi endoskopska odstranitev prizadete sluznice. Med zdravniki še ni enotnega stališča in predpisov, kako naj bi nadzirali takšne bolnike.

Kratice
GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen)
RE (refluksni ezofagitis).
ZPČ (zaviralec protonske črpalke)
IEN (intraepitelialna neoplazija)




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd