Pozornost vsekakor vzbudijo težave, ki se v krajšem času večkrat ponovijo ali pa se njihova težavnost stopnjuje. V takšnem primeru zdravnik vidi, da gre najbrž za kronično obolenje in poskuša postaviti diagnozo. To je lahko razmeroma enostavno, zlasti če ima bolnik krvave driske ali pa so težave tako hude, da zdravnik pomisli na, denimo, vnetje slepiča in izda napotnico za specialista, pri katerem se po preiskavah izkaže, da gre za KVČB. Diagnozo lahko postavi tudi izbrani zdravnik. "Če imamo pred seboj človeka z bolečinami v trebuhu in driskami, ki hujša, njegovo splošno počutje pa je slabo, najprej izključimo bakterijske in virusne okužbe. Opravimo osnovne laboratorijske preiskave, naročimo slikovne preiskave, nato pa še rektoskopijo ali kolonoskopijo. Takrat se praviloma že pokaže, za kaj gre," razlaga dr. Baraga, ki se je s Crohnovo boleznijo spoprijel tudi sam.

Če so simptomi blagi, zdravljenje lahko uvede tudi izbrani zdravnik. Toda v praksi se večkrat zgodi, da diagnozo postavi specialist, ki tudi določi obliko zdravljenja, izbrani zdravnik pa jo nato spremlja. Sogovornik pravi, da bolniki na kontrolne preglede prihajajo vsake tri mesece. Naroča jih v rednih razmikih, če pa imajo pogoste težave, v njegovo ordinacijo prihajajo tudi vsak teden. Opozori na včasih zelo težavno in zapleteno vodenje bolezni: ti bolniki imajo pogosto zelo pestre in hude težave, ki jih povzroča osnovna bolezen, poleg teh pa so tu še neželeni učinki zdravil in pridružene bolezni, ki se pogosto razvijejo po več letih KVČB. Najpogostejše so težave zaradi ledvičnih in žolčnih kamnov ter težave s kožo in sklepi.

 "Včasih so sklepi tako boleči, da bolniki zjutraj ne morejo vstati, kar je za to populacijo, ki praviloma hodi v službo in ima mlajše otroke, zelo hudo. Pri vodenju takšnega bolnika moraš imeti nenehno v mislih, da imaš pred seboj človeka s kronično imunsko spremembo. Če bolnik zboli še za kako drugo boleznijo, ne smeš pozabiti na navzkrižno delovanje zdravil. Pri predpisovanju zdravil moraš tudi paziti, da z njimi ne boš poslabšal osnovne bolezni," pove dr. Baraga in doda, da je za vsakega izbranega zdravnika priporočljivo, če ne celo nujno, da se dodatno pouči o redkejših kroničnih boleznih, ki jih vodi pri svojih bolnikih. "Noben splošni zdravnik ne more imeti poglobljenega znanja o prav vseh kroničnih boleznih, toda če vodi bolnika z redkejšo boleznijo, je prav, da svoje znanje poglobi."

Zavzetost za zdravljenje

KVČB bolnikom praviloma povzroča kar veliko težav. Kadar so najizrazitejše, bolniki naredijo vse, da bi jih omilili, v obdobju mirovanja pa na bolezen in zdravniška priporočila pogosto pozabijo. Toda to je značilno za vse kronične bolezni, pravi sogovornik in doda, da je prav pri tem vloga izbranega zdravnika nadvse pomembna. "Svoje bolnike vabim na redne kontrolne preglede tudi zato, da jih ves čas spodbujam k zdravemu življenjskemu slogu ter opozarjam na dietne omejitve in potrebo po čim manj stresnem življenju. Za te bolnike je zelo pomembno, da se karseda redko prekršijo pri dieti, sicer lahko takoj pride do težav v trebuhu. Če se nameravajo odpraviti v oddaljene kraje, jih opomnim na pomen osnovne higiene, zlasti pitne vode in hrane, ki je v eksotičnih krajih zelo drugačna od naše in lahko zelo poslabša osnovno bolezen."

Ob poslabšanjih k specialistu

Dr. Baraga svoje bolnike s KVČB videva v rednih razmikih in jih dobro pozna. Če se bolezen izrazito poslabša, jih pošlje k specialistu. Najpogostejši razlog za napotitev k specialistu so hude krvavitve iz črevesa, okužbe, hudi znaki vnetja, hujšanje, težave s hrano … Če se opisane težave v kratkem času izrazito stopnjujejo, je pregled pri specialistu nujen. Pri Crohnovi bolezni je možen in zelo težek zaplet zapora črevesa ali ileus, če je prizadeto debelo črevo, pa so možne tudi krvavitve. Pri ulceroznem kolitisu so najpogostejši težji zaplet krvavitve in hitro hujšanje. Poslabšanje poskuša obvladati v ambulanti, če pa je prehudo, bolnika napoti k specialistu. Pri tem opozori še na urgentna stanja pri KVČB, zlasti na možnost megakolona, zato je priporočljivo, da imajo tudi urgentni zdravniki osnovno znanje o zapletih, ki lahko nastopijo pri KVČB. Velik del obravnave bolnikov pa gre na račun neželenih učinkov zdravil, zlasti po dolgotrajnem jemanju.

Težave tudi na drugih področjih

Dr. Baraga opozori še na en zelo pomemben vidik vodenja bolnikov s KVČB, pri katerem imajo družinski zdravniki v zadnjem času vse več težav. "Družinski zdravnik vodi bolniški stalež, bolnike pošilja na zdraviliško zdravljenje in jih usmerja na invalidsko komisijo. Kot opažam, je KVČB premalo znana bolezen in zato pogosto podcenjena, kar zadeva težave v vsakodnevnem življenju in njegovo okrnjeno kakovost. Bolniki pogosto naletijo na nerazumevanje, zdravnik jim pogosto prehitro zaključi bolniški stalež, vse več prošenj za zdraviliško zdravljenje je zavrnjenih.

Podobno se dogaja tudi na invalidski komisiji, ki bolnikovega položaja pogosto ne oceni realno. S tem imamo veliko težav: veliko časa porabimo za komunikacijo s komisijami in urejanje papirjev, ki jih te zahtevajo," pove sogovornik in za konec izrazi navdušenje nad projektom referenčnih ambulant, ki so začele delovati z letošnjim aprilom. V njih bo del vodenja kroničnih bolezni v celoti zaupano v roke diplomiranih medicinskih sester, zaradi česar se bodo lahko zdravniki ukvarjali s težjimi primeri in tem bolnikom namenili več časa. To je vsekakor zelo dobrodošla sprememba.