Hemoroidi

(Foto: Diana Anđelič)

Tudi zadnja plat potrebuje nežnost

Hemoroidi, ki povzročajo nevšečnosti številnim ljudem, so ena od najpogostejših bolezni sodobnega časa. Težave s hemoroidi naj bi vsaj enkrat v življenju izkusilo kar 60 do 90 odstotkov ljudi. Pojavljajo se tako pri ženskah kot pri moških, najpogosteje med 20. in 50. letom starosti.

Po eni strani je takšen strah koristen, saj ljudi prisili, da gredo k zdravniku, in četudi je v večini primerov neupravičen, obisk zdravnika omogoči diagnosticiranje hujših bolezni, kar pa se k sreči zgodi dokaj redko. Čeprav obstajajo številne domneve o pravem vzroku za nastanek hemoroidov, je ta še vedno neznanka.

Hemoroidi so otekle vene v bližini zadnjika ali v danki. Hemoroidi so lahko notranji, ki nastanejo blizu začetka analnega kanala, ali zunanji, na zadnjični odprtini, včasih pa nastanejo tudi zunaj zadnjika. Notranji hemoroidi ne bolijo, vendar utegnejo povzročiti precejšnjo krvavitev. Vene se lahko tudi raztegnejo ali celo izpadajo skozi zadnjik, kar je lahko boleče. Pri zunanjih hemoroidih, ki so zlahka opazni, otekle vene utegnejo zakrvaveti, če se skrčijo ali razpočijo zaradi stiskanja, drgnjenja in brisanja.

Vzrok naprezanje pri odvajanju
Najpogostejši vzrok za nastanek hemoroidov je naprezanje pri odvajanju blata, do katerega pride zaradi zaprtja. Pogosto nastanejo zaradi zadrževanja blata oziroma predolgega odlašanja z veliko potrebo, pa tudi zaradi driske in dolgotrajnega sedenja na straniščni školjki. Možnost za nastanek hemoroidov povečujejo tudi nosečnost, prevelika telesna teža, pogosto kihanje in kašljanje ter dolgotrajno sedenje. Hemoroide lahko povzroči tudi veliko resnejša bolezen jeter.

Srbi, peče, boli …
Težave, ki jih povzročajo hemoroidi, obsegajo srbenje analne odprtine, krvavenje, rahlo pekočino, boleče odvajanje blata, občutek neizpraznjenega črevesa, poleg tega lahko okoli analne odprtine nastanejo bulice, katerih velikost sega od graha do oreha.

Po diagnozo k zdravniku
Skrben pregled in pravilna diagnoza sta pomembna pri vsaki krvavitvi iz analne odprtine oziroma sledeh krvi v blatu, saj je lahko krvavenje lahko tudi simptom drugih bolezni prebavnega trakta, denimo tumorja debelega črevesa. Za postavitev diagnoze največkrat zadostuje že fizični pregled, dobro pa je, če zdravnik opravi tudi digitorektalni pregled (pregled zadnjika s prstom). Včasih se zdravnik odloči še za anoskopijo (pregled zadnjika z instrumentom z lučko) in proktoskopijo (pregled cele danke).

Pomoč – od hrane do kirurgije
Glede na intenzivnost hemoroide zdravijo simptomatsko (metode za uravnavanje prebave, lokalni preparati in kreme), pa tudi invazivno in kirurško. Na trgu so na voljo številne kreme in mazila z blagim anestetičnim in protivnetnim delovanjem, ki pomagajo blažiti težave. Še posebno pomembna je pravilna prehrana z velikim deležem zelenjave, sadja in žitaric, saj te vsebujejo veliko vlaknin, ki vežejo vodo, s čimer večajo volumen blata in spodbujajo črevesno peristaltiko. Blagodejno je pitje večjih količin vode, kajti voda spodbuja delovanje črevesja ter lajša prehod blata skozi debelo črevo in danko. Koristna je tudi telesna dejavnost, saj pospešuje prebavo.

Med invazivne tehnike spada povezovanje hemoroidov z gumijastim prstanom, ki prekine dotok krvi in povzroči odmiranje tkiva v hemoroidih. Na voljo so še krioterapija (zamrzovanje hemoroidov), infrardeča fotokoagulacija hemoroidov, elektroterapija in laserska terapija hemoroidov. Kirurško odstranjevanje hemoroidov, ki pride v poštev pri močno napredovalih hemoroidih, se imenuje hemoroidektomija.

Vnovičen nastanek hemoroidov je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga, zlasti z ustrezno prehrano in povečanjem telesne dejavnosti, saj oboje spodbudi prebavo, olajša odvajanje blata in zmanjša povišan krvni tlak, ki spodbuja nastajanje hemoroidov.


Še nekaj nasvetov, kako preprečiti nastanek hemoroidov

  • Med odvajanjem blata ne pritiskajte in se ne naprezajte.
  • Uživajte hrano, bogato z rastlinskimi vlakninami, in pijte veliko vode.
  • Mehčalce blata jemljite samo na zdravnikovo priporočilo.Ne pretiravajte z odvajali, saj tudi driska lahko povzroči hemoroide.
  • Poskrbite za dovolj gibanja, saj preprečuje zaprtje.

Če že imate hemoroide, ne pozabite

  • Mazila in kreme proti srbenju in bolečinam uporabljajte samo na priporočilo zdravnika.
  • Ko ste opravili z odvajanjem blata, se nežno obrišite. Uporabljajte mehak, vlažen toaletni papir ali otroške čistilne robčke. Po potrebi se namesto brisanja umijte z vodo in nežno posušite danko.
  • Ne dvigujte težkih predmetov, saj to utegne povečati pritisk na vene in poslabšati stanje hemoroidov. 

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Vsi Viva strokovnjaki