Vsrkavanje hranilnih snovi v večji meri poteka ob sodelovanju jeter. Jetra s svojim močnim sistemom razstrupljanja pretvarjajo zdravila in strupe v molekule, ki jih nato izločimo iz telesa skozi ledvica (z urinom) ali skozi črevesje (z blatom). Jetra so odgovorna za sintezo večine beljakovin, ki krožijo po krvi, in imajo ključno vlogo pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi. Telesne potrebe po glukozi se zaznamujejo v jetrih; telo se oskrbuje z glukozo bodisi s prebavo hrane bodisi z razgradnjo glikogena, uskladiščenega v jetrih in mišicah.

Pri podaljšanem stradanju, ko se telo ne more oskrbeti z glukozo iz hrane, zaloge v jetrih pa so porabljene, se v jetrih sproži proces, pri katerem iz aminokislin in drugih molekul nastaja glukoza. Tudi presnova maščob je tesno povezana z delovanjem jeter. V njih namreč nastaja holesterol, obenem pa se tam skladišči holesterol iz krvi. Holesterol se iz jeter izloča skozi žolč.

Ogledalo našega zdravja

Po kratkem vpogledu v številne naloge jeter se lahko vprašamo, kako pravzaprav ravnamo z jetri. Jih vsakodnevno obremenjujemo z jemanjem zdravil, z uživanjem alkohola, prehranskih dodatkov in čezmernih količin maščobe? »Toksičen« sodobni življenjski slog, ki ga zaznamujejo onesnaženje, stres, nekakovostna prehrana in nezmerna raba zdravil, se odraža na jetrih, zato včasih pravijo, da so jetra ogledalo našega zdravja.

Kljub temu se pri večini ljudi ne razvijejo klasične bolezni jeter, kot sta hepatitis ali ciroza. V sodobni družbi prevladuje pojav »podklinične« disfunkcije jeter. Pri takšnem stanju ne optimalna prehrana ne vzoren proces prebave ne zagotavlja ustrezne oskrbe celic s hranilnimi snovmi, to pa zaradi slabše presnove teh snovi v oblike, ki so uporabne za jetra.

Znaki

Simptomi podklinične disfunkcije jeter lahko obsegajo celo vrsto motenj, kot so kronična utrujenost, depresija, pogosti glavoboli, nespečnost, spremenljivo razpoloženje, predmenstrualni sindrom … Prebavni simptomi disfunkcije jeter obsegajo slabost, preobčutljivost na maščobo, napihnjenost, zaprtje, driske ter izguba téka.

Alkohol

Najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj takšnega stanja so pogosto in čezmerno uživanje alkohola, debelost, pogosto uživanje maščobe, ocvrte hrane in hitre hrane, jemanje zdravil, kajenje in nekateri strupi.

Alkohol se razgrajuje v jetrih, čezmerno uživanje alkohola pa ima za posledico hude poškodbe možganov, jeter, slinavke in osrednjega živčnega sistema. Alkoholizem povzroči presnovne poškodbe v vseh telesnih celicah in oslabi imunski sistem. Pogosto uživanje alkohola moti produkcijo prebavnih encimov v jetrih, kar povzroča slabšo vsrkavanje maščob, beljakovin in v vodi topnih vitaminov ter vitaminov iz skupine B, zlasti vitamina B1 in folne kisline. Toksičen vpliv alkohola na jetra obsega kopičenje maščob v jetrih (mastna jetra), možnost pojava hepatitisa (vnetne spremembe v jetrnih celicah) in cirozo jeter.

Hrana

Pretirano uživanje hrane je najpogostejši vzrok za zmanjšano delovanje jeter. Nezmernost pri hrani in pijači sili jetra k čezmernemu delovanju, utrujena jetra pa niso enako učinkovita pri odstranjevanju škodljivih snovi kot razbremenjena jetra.

Debelost in bolezni jeter, zlasti ciroza jeter, so tesno povezane. Bolezni jeter so odvisne od debelosti; v razvitih državah se čedalje pogosteje pojavljata bolezni nealkoholna mastna jetra in nevarnejša oblika te bolezni, nealkoholni steatohepatitis.

Pomfri, krofi, …

Jedila, kot so pražen krompir, pomfrit, krofi in čips, so viri maščobnih peroksidov, ki so strupeni za jetra, in transnenasičenih maščobnih kislin. Maščobni peroksidi imajo močan imunosupresivni vpliv in poškodujejo membrane jetrnih celic. Transnenasičene maščobne kisline nastajajo med hidrogenacijo olja, denimo pri proizvodnji margarine. Transnenasičene kisline je treba uživati zelo zmerno, saj velja, da te umetno nastale maščobe lahko izrazito slabo vplivajo na zdravje srca in ožilja, dokazano pa je, da zavirajo produkcijo protivnetnega prostaglandina – PGE1, snovi, ki varuje jetra pred vnetjem. Namesto tega namenite prednost hladno stiskanim oljem, kot so oljčno, sezamovo in bučno olje.

Zdravila

Jetra obremenjujejo tudi zdravila, saj so to telesu tuje, nenaravne snovi. Te snovi silijo jetra k čezmernemu delovanju, zato je potreben, če je to le možno, selektiven pristop k zdravilom.

Cigarete

Slab vpliv tobačnega dima na pljuča nepravično poudarjajo znatno bolj kot pa učinek kajenja na jetra. Tobačni dim vsebuje obilo strupenih snovi, benzapiren, policiklične aromatične ogljikove hidrate, cianid, katran, acetaldehid, akreolin … Vse te snovi vstopajo v kadilčevo kri, naloga jeter pa je razstrupljanje vsake posamezne spojine. Priznali boste, da ta naloga ni niti najmanj lahka.

Vpliv pesticidov

V jetrih se kopičijo sledovi pesticidov v hrani, ki lahko povzročajo kronične okvare jeter. Zato je nadvse pomembno temeljito pranje hrane, obdelane s pesticidi, kajti le tako se je možno izogniti neželenim strupenim spojinam. Izogibati bi se morali tudi insekticidom in prehranskim dodatkom. Poleg odpravljanja ali zmanjševanja obsega nevarnosti za svoja jetra velja poiskati preparate za spodbujanje delovne sposobnosti jeter in pomoč pri odstranjevanju strupenih snovi iz telesa. Kombinacija dveh aminokislin se je v nekaj kontroliranih kliničnih poskusih pokazala kot učinkovita pri zmanjšanju ravni amonijaka in zmanjšanju posledic motenj v delovanju jeter.