S pilulo skozi tanko črevo

(Foto: Shutterstock)

Novosti v endoskopski diagnostiki

Gastroenterološka klinika v Ljubljani je kot ena od prvih v svetu uvedla kapsulno endoskopijo za pregled votlih prebavnih organov, zlasti sluznice celotnega tankega črevesa. Z njo bo po novem mogoče v celoti pregledati tudi tanko črevo, ki ga z dosedanjimi metodami ni bilo mogoče temeljito preiskati. Pregled z gastroskopijo je namreč omogočal pregled sluznice želodca, dvanajstnika in zgornjega dela tankega črevesa, s kolonoskopijo pa so zdravniki lahko pregledali sluznico debelega črevesa in izvodni del tankega črevesa. Kapsulna endoskopija je povsem neboleča preiskava, ki v nasprotju z gastroskopijo in kolonoskopijo ni prav nič neprijetna.

Dopolnilna preiskava

Kapsulna endoskopija, ki je, kot poudarjajo na Gastroenterološki kliniki, dopolnilna in ne nadomestna diagnostična preiskava, bo sprva namenjena izključno bolnikom, ki trpijo za ponavljajočimi se neopredeljenimi krvavitvami iz prebavil, pri katerih med endoskopsko preiskavo zgornjih prebavil in debelega črevesa ne odkrijejo vzroka za krvavitev. Doslej so za odkrivanje krvavitev iz tankega črevesa in sprememb na njem uporabljali rentgensko slikanje s kontrastnim sredstvom (jejunoileografija), ki je pokazalo samo večje spremembe sluznice, poleg tega pa še angiografija oziroma rentgensko slikanje žil v trebuhu, s katero so odkrili mesto krvavitve samo pri večji krvavitvi, ter scintigrafija prebavil z označenimi rdečimi krvničkami, ki pokaže mesto iztekanja krvi iz žil v črevo.

Težava pri omenjenih preiskavah je v tem, da kljub očitnim znakom krvavitve (kri v blatu, anemija) ne ponudijo odgovora o izvoru krvavitve, zato so številnim bolnikom morali večkrat opraviti gastroskopijo in kolonoskopijo, ki sta dokaj neprijetni metodi.

Enostavna preiskava

Kot poudarjajo na Gastroenterološki kliniki, je kapsulna endoskopija nadvse enostavna in za bolnika prav nič neprijetna preiskava, ki pa je obenem izredno učinkovita. Sistem je zgrajen iz kapsule, ki ni kaj prida večja od običajnih kapsul, snemalnega sistema, osmih senzorjev, ki jih bolniku prilepijo na trebušno steno, snemalne enote, ki jo bolnik nosi pripeto za pas, in delovne postaje oziroma računalnika, s katerim obdelajo dobljene podatke. V kapsuli so štirje lastni viri svetlobe, baterija z osemurnim delovanjem in kamera z zelo širokim snemalnim kotom. Kamera na svoji poti opravi približno 50 tisoč slik, kar zdravnikom omogoča zelo natančen pregled celotne sluznice prebavne cevi. Kot zagotavlja proizvajalec, je kapsula izdelana iz snovi, ki ne dražijo sluznice, zato med preiskavo ali po njej ne bi smelo priti do neželenih učinkov.

Na preiskavo tešči

Omenili smo že, da je preiskava povsem neboleča, vseeno pa se mora nanjo temeljito pripraviti. Dan prej bolnik od kosila naprej sme jesti samo tekočo hrano, 12 ur pred posegom pa ne sme zaužiti ničesar več. Ko bolniku na trebušno steno namestijo senzorje, pogoltne kapsulo in jo poplakne s kozarcem vode, nato pa lahko nemoteno opravlja svoje delo. Štiri ure po tem, ko je pogoltnil kapsulo, lahko spet pije, uro pozneje sme tudi jesti. Osem ur po začetku preiskave zdravniki odstranijo senzorje in pas s snemalno napravo, dobljene podatke pa računalniško obdelajo. Kapsula se v naslednjih dneh samodejno izloči.

Kako uporabna in bolnikom prijazna je nova preiskava, je potrdila tudi Marjeta Žnidarič s Ptuja, ki je bila prva slovenska bolnica, pri kateri so opravili kapsulno endoskopijo. Kot pravi, je zaradi dokaj težke anemije prišla na Gastroenterološko kliniko, kjer so z gastroskopijo skušali ugotoviti vzrok krvavitve, obstajal pa je tudi sum, da gre za karcinoidno spremembo na tankem črevesju. Za preiskavo se je odločila, ko so ji zdravniki zagotovili, da je povsem neboleča in da daje odlične diagnostične rezultate. Kot pravi, je bila prijetno presenečena, saj je bila preiskava enostavna in neboleča, poleg tega je lahko v vmesnem času hodila naokrog. Ko smo govorili z gospo Žnidarič, izidi preiskave še niso bili znani.

Približno trideset bolnikov na leto

Sistem za kapsulno endoskopijo je ta hip na voljo samo v Ljubljani na Gastroenterološki kliniki. Predstojnica klinike, prof. dr. Saša Markovič, ocenjuje, da bodo z njim vsako leto pregledali približno trideset bolnikov iz vse Slovenije. Sprva bodo pregledovali samo bolnike, pri katerih obstaja sum na krvavitev iz prebavil. Pozneje bodo razmislili tudi o drugih indikacijah, recimo pri Chronovi bolezni ali tumorjih. Preiskavo lahko opravijo vsi bolniki, razen tistih, ki imajo zožitev tankega črevesa.

Zamisel za tovrstno diagnostiko se je leta 1981 porodila dr. Gavrielu Iddanu. Leta 1997 je izum patentiral, štiri leta pozneje pa so bile uspešno končane klinične raziskave. Istega leta je ameriška agencija za prehrano in zdravila (FDA) odobrila uporabo kapsule, nato pa se je sistem razširil po vsem svetu. Doslej je bilo uporabljanih že 30 tisoč kapsul, 2000 bolnikov pa je bilo vključenih v klinične raziskave.
Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki