Česa vam primanjkuje, če imate težave s prebavo?

Vsebino omogoča Hiša zdravja
petek, 06. november 2020

Za obnovitev črevesne flore je pravi odgovor uživanje probiotikov, mikroorganizmov, ki pozitivno vplivajo na proces prebave, absorpcijo hranil, ščitijo ter regenerirajo črevesno sluznico in okrepijo obrambne zmožnosti organizma.

Se srečujete z napihnjenostjo, drisko, bolečinami in krči v predelu trebuha? Lahko gre za značilne simptome okoliščin, ki jim pravimo sindrom razdraženega črevesja. Vzroke lahko najdemo v škodljivih bakterijah, ki so se razrasle v črevesju in tam s svojimi izločki dražijo sluznico. Poleg škodljivih bakterij pa lahko razmere v črevesju dodatno poslabšajo genetska predispozicija, stres, neenakomerna ali nezdrava prehrana ali slabe življenjske navade.

Kronična vnetja v črevesju

Gre namreč za bolezni, ki nas lahko spremljajo skoraj vse življenje. So nenalezljive, imajo pa različne simptome in na podlagi teh ločimo več vrst bolezni. Hujši obliki kroničnega vnetja v črevesju predstavljata ulcerozni kolitis in Chronova bolezen. Prepoznamo ju po nenehnih bolečinah v trebuhu, mehkejšem ali vodenem blatu, utrujenosti in vztrajnemu hujšanju. Težave med bolniki pa se razlikujejo. Lahko dva trpita zaradi iste bolezni, vendar so znaki in bolečine pri njiju povsem različni. Stres in neravnovesje črevesnih bakterij pa njuno delovanje dodatno poslabšujeta. Neravnovesje lahko sprožijo alergeni v hrani, okužena hrana, pomanjkanje želodčne kisline ali jemanje antibiotikov.

Kakšne vrste stresa poznamo?

Poznamo dve vrsti stresa, ki pa na prebavo vplivata drugače. Kratkotrajni stres zmanjša izločanje želodčne kisline, ustavi apetit in upočasni prebavo hrane. Če hrano zaužijemo, ko smo v stresu, ta lahko obleži v želodcu in še poslabša obstoječe težave s črevesjem. Ob kratkotrajnem stresu je zato smiselno, da jemo ob koncu dneva, ko se vse umiri. Dolgotrajni stres pa lahko povzroča zaprtost, drisko in razdražen želodec.

Posledica dolgotrajnega stresa je kronično pomanjkanje želodčne kisline, slabša sposobnost prebavljanja hrane, večja možnost okužbe želodca z bakterijo, ki povzroča želodčne razjede, in večja pojavnost alergij ter težav s kožo. Vse to pa je tesno povezano tudi z neravnovesjem črevesnih bakterij, ki pomagajo pri prebavi hrane in vlaknin, regeneraciji črevesnih celic in krepitvi imunskega sistema.

Zdravju koristne bakterije

Za obnovitev črevesne flore je pravi odgovor uživanje probiotikov, mikroorganizmov, ki pozitivno vplivajo na proces prebave, absorpcijo hranil, ščitijo ter regenerirajo črevesno sluznico in okrepijo obrambne zmožnosti organizma.

Probiotične bakterije niso sposobne trajno kolonizirati črevesja, zato jih je za vzdrževanje primernega ravnovesja potrebno vnašati v zadostnih količinah in dovolj dolgo časa. Zaradi individualne raznolikosti je pri splošnih težavah, kot sta na primer napenjanje in slaba prebava, bolje jemati močno koncentrirane (vsebujejo jih nekaj milijard) široko spektralne pripravke bakterij, ki vsebujejo različne seve mlečnokislinskih in bifidobakterij. Jemati jih je treba vsaj dva meseca, saj le tako lahko dosežete neko kritično maso bakterij, ki bo pokrila vrzeli, nastale ob neravnovesju.

In kako izberemo pravi probiotik?

Probiotik naj vsebuje veliko koncentracijo bakterij, ki so odporne na želodčno kislino. Najbolje je, če je opremljen s prebiotikom, ki je hrana za dobre bakterije. Shranjen naj bo v kakovostni embalaži, ki zagotavlja obstojnost probiotikov. Širok spekter delovanja in vsebnost različnih ter natančno opredeljenih sevov mlečnokislinskih bakterij in bifidobakterij, ki so preizkušeni v kliničnih raziskavah, pa sta nepogrešljivi prednosti naravnih in učinkovitih probiotikov.
Ob vsem tem pa je priporočljivo, da je izdelek obstojen na sobni temperaturi in ga ni treba hraniti v hladilniku.