Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Pomanjkanje želodčne kislline

Lara Pezdir Podbregar, mag. farm., Lekarna Nove Poljane, P3 Professional licencirana svetovalka
Lara Pezdir Podbregar, mag. farm., Lekarna Nove Poljane, P3 Professional licencirana svetovalka (Foto: Osebni arhiv)

Pomanjkanje želodčne kisline povzroča bolečino ali občutek nelagodja v zgornjem delu trebuha in to spremlja napenjanje po hrani, slabost, bruhanje, spahovanje, neješčnost. Vzrok je lahko bolezensko stanje zgornjih prebavil, vendar pa mnogokrat za te težave ni pravega vzroka. Težavi se izognemo z ustrezno dieto, z uživanjem manjših obrokov hrane, da ob občutku sitosti nehamo jesti, poleg tega pa se izogibamo tudi hrani in pijači, ki sprožijo težave.

Vzroki za pomanjkanje

Po 35. letu ima večina ljudi premalo želodčne kisline in beljakovine se ne morejo povsem razgraditi v aminokisline. Drugi vzroki pomanjkanja želodčne kisline so: slab tek, stres, težave s ščitnico, okužba s Helicobacter pylori ... Vzrokov za zmanjšanje izločanja želodčne kisline je lahko več, lahko so tudi nekatera zdravila.

Posledice

Poleg neprebavljenih beljakovin bo posledično tudi slabša absorpcija vitaminov B12 in folne kisline, kalcija in drugih mineralov. Prebava je slaba in neprebavljene snovi pričnejo v črevesju vreti. Zato se je potrebno izogibati beli moki, belemu rižu in enostavnim sladkorjem, saj občutno zmanjšajo izločanje želodčne kisline.

Zakaj potrebujemo prebavne encime?

Zaužita hrana se v prebavilih mehansko razgradi in pomeša s črevesnimi sokovi eksokrinih žlez, ki vsebujejo prebavne encime. Produkti njihove razgradnje se absorbirajo preko črevesne sluznice v kri, ki jih raznese po telesu. V posameznih organih in celicah nato poteka presnova hranil, ki omogoča izkoriščanje le-teh za energetske potrebe, pa tudi za obnavljanje telesa. Pri teh procesih sodelujejo prebavni encimi. Obstaja več vrst prebavnih encimov, specifičnih za razgradnjo točno določene molekule. Nahajajo se v različnih delih prebavne poti. Med glavne vrste prebavnih encimov uvrščamo amilazo, lipazo, proteazo.

Amilaze so encimi, ki v našem organizmu razgrajujejo škrob (sestavljene ogljikove hidrate) v enostavnejše ogljikove hidrate, torej do osnovnih gradnikov, ki jih imenujemo monosaharidi. Zato jih lahko uporabljamo kot pomoč pri presnovi sestavljenih ogljikovih hidratov oziroma škroba.

Proteaze so encimi, ki razgrajujejo beljakovine v manjše gradnike, tako imenovane peptide, in naprej peptide do osnovnih gradnikov, ki jih imenujemo aminokisline. Aminokisline se lahko absorbirajo v kri.

Lipaze so encimi, ki razgrajujejo maščobe na osnovne gradnike, torej maščobne kisline in glicerol, da se le–te nato lahko vsrkajo oziroma absorbirajo v kri.

Simptomi

Simptomi, ki nakazujejo, da imamo premalo prebavnih encimov, so: napihnjenost, napenjanje, zgaga, spahovanje po obroku, občutek polnosti že po nekaj grižljajih hrane, občutek kamna v želodcu, slab zadah, slaba prebava, neprebavljena hrana v blatu, slaba in neelastična koža ter utrujenost.


Rešitev – ustrezna prehrana

Našteti encimi se nahajajo predvsem v tistih vrstah hrane, ki njihovo prisotnost potrebujejo za svoj obstoj. Gre predvsem za presno in fermentirano hrano:

  • nepasterizirani mlečni izdelki vsebujejo velike količine lipaze in laktaze,
  • sveža žitna zrna so bogata z amilazo in glikoamilazo,
  • surovo meso je polno proteaz,
  • v papaji so odkrili papain, proteazo, ki pomaga pri mehčanju kompleksnih mesnih beljakovin,
  • ananas se ponaša z bromelainom, mešanico proteaz, ki imajo izrazito protivnetni učinek.

Na splošno je potrebno uživati uravnotežene obroke hrane oziroma dovolj sadja, zelenjave, kvasa ... S kuhanjem ali zamrzovanjem hrana izgubi na encimski vrednosti, saj so encimi zelo občutljivi na toploto/zamrzovanje.
Izločanje želodčne kisline lahko pospešijo tudi zelišča, ki vsebujejo grenčine. Najpogosteje priporočamo pitje čaja iz tavžentrože, rumenega svišča, rmana in poprove mete. Pitje priporočam pol ure pred obrokom, priporočljiv pa je tudi po obilnejših obrokih.

Za pravilno izbiro samozdravljenja se lahko obrnete tudi v lekarno, kjer vam bomo svetovali o pravilnem zdravljenju in uživanju prebavnih encimov v obliki prehranskih dopolnil.



Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

želodčna kislina

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.