Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB)

prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterologije
prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterologije

Med kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) uvrščamo dve bolezni – ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Gre za vnetni bolezni črevesa, ki potekata kronično, navadno v obliki izmenjujočih se zagonov vnetja in različno dolgih obdobij, v katerih je bolnik brez težav. Izjemoma, kadar so znaki neznačilni za katero od obeh oblik kronične vnetne črevesne bolezni, govorimo o intermediarnem ali nedoločenem kolitisu. Crohnova bolezen lahko prizadene kateri koli del prebavne cevi, medtem ko je ulcerozni kolitis praviloma omejen na debelo črevo. Zbolijo predvsem mladi med 25. in 35. letom starosti, v Sloveniji pa je približno šest tisoč bolnikov, pravi prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterologije, s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Najpogostejši simptomi KVČB so dolgotrajne driske, bolečine v trebuhu, neješčost in hujšanje, pri otrocih pa zaostanek v rasti. Simptomi nastopijo bodisi nenadno bodisi postopoma. Driske so lahko krvave, kar večino bolnikov spodbudi k obisku zdravnika. Tem simptomom se utegnejo pridružiti povišana telesna temperatura, boleči sklepi, vnetje oči, kožni izpuščaji (na primer nodoznieritem), slabosti in bruhanje, bolniki pa navajajo tudi utrujenost. Crohnova bolezen z leti napreduje in pripelje do zožitve oziroma stenoze prebavne cevi, kar povzroči vse hujše trebušne krče in zaprtje. Bolnikom utegne primanjkovati pomembnih vitaminov in mineralov, kar vodi v slabokrvnost terzmanjšanje mišične mase in mineralne kostne gostote (osteoporoza).

Diagnoza

Temeljne preiskave za postavitev diagnoze kronične vnetne črevesne bolezni so kolonoskopija s terminalno ileoskopijo, klinični pregled, laboratorijski testi, ultrazvok trebuha, pri Crohnovi boleznitudi endoskopska preiskava zgornje prebavne cevi (gastroskopija) in katera od slikovnih preiskav tankega črevesa (rentgensko kontrastno slikanje, magnetnoresonančno ali računalniško tomografsko slikanje, kapsulna endoskopija).

Zdravljenje

Zdravljenja KVČB poteka s protivnetnimi zdravili, s kortikosteroidiin z imunomodulatornimi zdravili,s katerimi zdravniki uredijo in umirijo bolezen pri večini bolnikov. Na voljo sta tudi dve biološki zdravili. Zdravljenje z biološkimi zdravili mora vedno predhodno odobriti posebna komisija. Kot pravi sogovornik, jih dobijo bolniki, pri katerih standardne terapije niso prinesle želenega odziva. Zdravljenje s standardnimi zdravili je mogoče zaobiti in takoj predpisati biološka zdravila, kadar je potek bolezni tako hud in agresiven, da ne pomagajo nobena druga zdravila.

Pred začetkom zdravljenja vsakega bolnika najprej temeljito poučijo o zdravljenju z biološkimi zdravili in o posebnostih, ki jih prinesejo. Kot pri vseh zdravilih so tudi pri teh možni neželeni učinki, s katerimi mora biti bolnik dobro seznanjen, tako kot tudi z možnostmi za uspeh zdravljenja. Pred začetkom zdravljenja bolnik opravi vse potrebne preiskave, ki jih ni malo. Izključiti morajo obolenja, kot so resne okužbe, srčno popuščanje, nevrološke bolezni (predvsem multipla skleroza), rak in virusni hepatitisi, zelo pomemben pa je tudi test na tuberkulozo.

Operacija je včasih neizogibna

Približno dve tretjini bolnikov se na zdravljenje odzoveta, kar je lep uspeh, pravi prof. Ferkolj. Nekateri bolniki potrebujejo tudi operativni poseg, navadno zaradi zožitev oziroma stenoz črevesne stene, predvsem ljudem s hudo obliko ulceroznega kolitisa, pri katerih niti biološka zdravila niso prinesla želenega uspeha, pa je treba odstraniti celotno debelo črevo. Teh bolnikov je malo, vendar obstajajo, pravi sogovornik. »Pri približno polovici nam uspe z biološkimi zdravili stanje urediti v tolikšni meri, da preprečimo tako radikalen poseg in s tem tudi trajno stomo, pri polovici pa je to, žal, neogibno. Trenutno v Sloveniji biološka zdravila jemlje približno 500 bolnikov, kar je primerljivo z drugimi razvitimi državami, na kar smo zelo ponosni.«

Na Gastroenterološki kliniki v Ljubljani se zavedajo, kako zahtevna in kompleksna bolezen je KVČB, zato najtežjim bolnikom skušajo ponuditi čim bolj celostno obravnavo. V ta namenustanavljajo posebno konziliarno skupino, v kateri bodo poleg gastroenterologov še abdominalni kirurg, histopatolog, stomaterapevtka, dietetik, nevrolog in dermatolog.






Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ulcerozni kolitis , kronična vnetna črevesna bolezen , chronova bolezen , kvčb

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.