Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Slabokrvnost: Koliko železa potrebujemo

Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije o slabokrvnosti govorimo, ko je hemoglobina v krvi manj kot 130 g/l pri moških oziroma manj kot 120 g/l pri ženskah.
Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije o slabokrvnosti govorimo, ko je hemoglobina v krvi manj kot 130 g/l pri moških oziroma manj kot 120 g/l pri ženskah.

Anemija ali slabokrvnost je stanje, za katero je značilna znižana raven hemoglobina v krvi. Nastane bodisi zaradi slabše sinteze eritrocitov bodisi zaradi njihovega povečanega izgubljanja. Slabokrvnost prizadene 1,62 milijarde vseh ljudi na svetu, kar je slaba petina svetovnega prebivalstva. Zmanjšan dotok kisika v tkiva in organe, kar je osnovna posledica slabokrvnosti, zmanjšuje delovno sposobnost in kakovost življenja bolnikov.

Sprememba prehrane

Obstaja več različnih vrst slabokrvnosti, posledično pa se razlikujejo njihovi vzroki in zdravljenje. Slabokrvnost, ki jo povzroča pomanjkanje železa, je najpogostejša vrsta slabokrvnosti, ki jo je enostavno mogoče rešiti s spremembo prehrane in jemanjem dodatkov železa. Običajno jo povzroča neustrezen vnos železa ali kronična izguba krvi.

Vzroki slabokrvnosti

Slabokrvnost lahko nastane zaradi zmanjšanega nastajanja ali povečane izgube erotrocitov zaradi motenj na ravni kostnega mozga, kroničnih bolezni, Crohnove bolezni, kirurške odstranitve dela črevesa. Povečano tveganje pomenijo tudi nosečnost, obilno krvavenje med menstruacijo, kirurški posegi, krvavitve iz prebavil, raki prebavil, hemoroidi.

V nosečnosti

Nekatere oblike slabokrvnosti so pogosti spremljevalci nekaterih stanj, kot je nosečnost. Slabokrvnost lahko dolgo časa poteka prikrito, nekatere njene vrste pa lahko privedejo tudi do resnih zdravstvenih težav. Pomanjkanje nekaterih hranil, kot so vitamin B12 in folna kislina, ki sta nujna za proizvodnjo rdečih krvničk, prav tako vpliva na zmanjšanje sinteze eritrocitov.

Pri dojenčkih

Materino mleko ima razmeroma malo železa, toda to se bolje absorbira od tistega iz kravjega mleka. Razlogi za nastanek slabokrvnosti pri dojenčkih so odsotnost dojenja kot tudi prehrana dojenčka s kravjim mlekom. Pomanjkanje železa se razvije šest mesecev po rojstvu, če mešana prehrana ne zagotavlja dovolj železa, ki ga je mogoče absorbirati, do česar lahko pride celo pri tistih dojenčkih, ki uživajo izključno materino mleko.

Dnevne potrebe

Dnevne potrebe po železu se razlikujejo glede na spol, starost in fiziološki status. S hrano ga dnevno vnesemo okoli 10 do 20 miligramov, od česar se resorbirata miligram ali dva, torej približno deset odstotkov. Prav zato je priporočeni dnevni vnos okoli desetkrat višji od navedenih dnevnih potreb po železu, in sicer znaša približno 10 mg dnevno za moške in 20 mg za ženske.


Absorpcijska moč?

Železo v hrani obstaja v dveh oblikah, in sicer v hemski in nehemski obliki. Rastline in živila, obogatena z železom, vsebujejo nehemsko obliko železa, živila živalskega porekla (drobovina, ribe, morski sadeži, piščančje meso) pa hemsko železo. Slednja imajo večjo absorpcijsko moč in večjo biorazpoložljivost. Vegetarijanci in vegani, ki te hrane ne uživajo, le stežka dosežejo priporočeno količino s hrano rastlinskega porekla, saj se železo iz nje slabše absorbira. Zato zanje priporočajo uživanje železa v obliki prehranskih dodatkov.


Postavitev diagnoze

V začetni fazi zmanjšanih zalog železa v njegovih naravnih skladiščih, v celicah jeter, trebušne slinavke in kostnega mozga, so vrednosti železa v serumu in koncentracija hemoglobina običajno še vedno znotraj referenčnih vrednosti. Kasneje vrednosti tako imenovanega serumskega železa (v krvi) padajo, v napredovalem stadiju pa se znižajo tudi vrednosti v serumu in zalogah.

Zato je za postavitev diagnoze potrebno narediti osnovne laboratorijske hematološke preiskave krvi, tako imenovano krvno sliko kot tudi splošno biokemično analizo. Ker je vzrok za slabokrvnost pogosto neopazno a dolgotrajno krvavenje zaradi bolezni prebavnega sistema, je med postavljanjem diagnoze pomembno opraviti še gastroentereološko preiskavo.

Prikriti simptomi

Simptomov in znakov v začetku ni oziroma so zelo prikriti. Običajni simptomi in znaki slabokrvnosti so utrujenost, oslabelost, zaspanost, motnje kognitivnih funkcij, pospešeno delovanje srca, glavoboli ob bledici kože, očesne veznice in nohtnih ploščic. Železo ima pomembno vlogo tudi pri normalnem delovanju imunskega sistema. V primeru znižane ravni železa v organizmu so pogostejša tudi vnetja. Otroci so apatični, brezvoljni, zaspani, manj fizično aktivni, zaradi pomanjkanja kisika je oteženo delovanje srca in pljuč. Ker pa gre za simptome, ki so prisotni pri številnih drugih motnjah, včasih mine precej časa, preden pomislimo na slabokrvnost.


Dodajanje železa

Cilj zdravljenja slabokrvnosti je povišanje koncentracije hemoglobina, kar vodi do povečane zmogljivosti krvi za prenos kisika. Zdravljenje slabokrvnosti določata njen vzrok in vrsta. Tiste, ki jih povzroča pomanjkanje železa, zdravimo s preparati železa in prilagojeno prehrano.


Preparati za oralno uživanje

Največje število preparatov železa za oralno uživanje vsebuje železo v nehemski obliki, in sicer v dvovalentni (fero) obliki, glede na to, da se ga trikrat več resorbira iz prebavnega trakta kot v trivalentni (feri) obliki. Najpogosteje uporabljani preparati so fero-sulfat, glukonat, fumarat, sukcinat. Med različnimi fero solmi ni pomembnih razlik pri izkoristku železa niti pri hitrosti korekcije slabokrvnosti, razlikujejo pa se v gastričnem prenašanju. Na proces resorpcije železa lahko vplivajo tudi različne sestavine hrane. Odmerjanje je takšno, da zagotavlja 100 do 200 mg elementarnega železa dnevno.

Ko hemoglobin doseže normalne vrednosti, je priporočljivo jemanje preparatov železa še tri do šest mesecev, da bi obnovili tudi njegove zaloge v telesu. Priporočljivo je jemanje železa na prazen želodec, saj številne sestavine hrane vplivajo na njegovo resorpcijo. Vitamin C jo denimo povečuje, medtem ko tanini iz kave in čaja, žita in kalcij (mlečni izdelki, sezam …) motijo njegovo absorpcijo.


Neželeni učinki

Najbolj izraženi neželeni učinki oralnih preparatov železa, ki nastanejo v prebavnem traktu, so slabost, pekoč občutek v želodcu, bolečine, driska, zaprtost in so pogosto razlog za opustitev terapije. V tem primeru je mogoče svetovati jemanje preparatov po obroku. Črno blago je običajen neželeni učinek, o katerem je potrebno bolnika obvestiti vnaprej.

Edini opravičljiv razlog za parenteralno uporabo železa je nezmožnost, da se terapija predpiše oralno zaradi neprenašanja oralnih preparatov ali malabsorpcije. Glede hitrosti korekcije slabokrvnost injekcije, infuzije in parenteralna oblika uporabe nimajo pomembne prednosti v primerjavi z oralno uporabo.


Pomanjkanje vitamina B12

Ta vitamin je ključen za nastajanje rdečih krvničk, sintezo DNK, zmanjšanje občutka utrujenosti in izčrpanosti. Primanjkljaj nastane zaradi premajhne količine tega vitamina, ki ga vnašamo skozi hrano živalskega izvora (vegetarijanci!), pri ljudeh s perniciozno slabokrvnostjo, katerih organizem ne ustvarja faktorja, potrebnega za absorpcijo tega vitamina, kot tudi pri ljudeh, ki so prestali operativni poseg v prebavilih. Pomanjkanje povzroča slabost, utrujenost, megaloblastno slabokrvnost, nevrološke simptome, med njimi depresijo, težave s spominom, nespečnost … Terapija vključuje dodajanje vitamina B12, in sicer najpogosteje parenteralno.


Pomanjkanje folne kisline

Folna kislina je znana tudi kot vitamin B9 in je esencialno hranilo, potrebno za nastajanje rdečih krvničk, sintezo DNK kot tudi za delitev celic. Izjemno pomembna je med nosečnostjo, saj pomaga pri normalnem razvoju plodu. Pomanjkanje lahko povzroči sindrom defekta nevralne cevi pri novorojenčkih, kot je spina bifida. Odmerek 400 mikrogramov, ki jih je potrebno jemati kot prehranski dodatek, je dovolj za zmanjšanje tveganja pred motnjami pri zapiranju nevralne cevi. Terapija slabokrvnosti zaradi pomanjkanja folatov pomeni oralno jemanje 5 mg folne kisline dnevno v štirih mesecih.

Pravilna prehrana!

Za sodoben način prehrane so značilne velike količine predelane hrane in umetnih sestavin ter le malo hranilnih snovi, zato telo poleg premalo železa ne dobi niti drugih potrebnih hranil. Zato je vsekakor glavno priporočilo redna, raznovrstna prehrana z dovolj živili, ki so bogata z vsemi pomembnimi hranili.

Zelo pomembno je poudariti pomen dojenja oziroma prehrane z materinim mlekom v prvih šestih mesecih, kar je najboljša preventiva pred nastankom slabokrvnosti pri otroku. Nujno je tudi poudarjati potrebo po tem, da dojenčkom pravočasno začnemo uvajati posameznih vrst hrane, zlasti hrane, bogate
z železom.

Pomanjkanje železa pri odraslih:

  • utrujenost,
  • oslabelost, zaspanost,
  • motnje kognitivnih funkcij,
  • pospešeno delovanje srca,
  • glavoboli,
  • bledica kože, očesne veznice in nohtnih ploščic,
  • pogostejša vnetja.
Znaki pomanjkanja železa pri otrocih:
  • apatičnost,
    brezvoljnost,
    zaspanost,
    nezainteresiranost za fizično aktivnost.


Kisik do vseh celic

Kot pomemben mineral je železo prisotno v različnih živilih tako rastlinskega kot živalskega porekla. Železo ima v organizmu zelo pomembno vlogo, saj prenaša kisik do vseh celic. To naredi tako, da vstopa v sistem hemoglobina v eritrocitih in mioglobinov v mišičnih celicah. Železo v hemoglobinu veže nase kisik, ko prehaja skozi krvne žile pljuč in ga nato sprošča v tkivih. Potem, ko sprosti kisik, železo iz hemoglobina nase veže ogljikov dioksid, stranski produkt dihanja, ga vrača v pljuča in sprošča v zunanje okolje. S prenašanjem kisika do mišic omogoča nastajanje energije za gibanje.

Železo prispeva k normalnemu nastajanju eritrocitov in hemoglobina, normalnemu prenosu kisika v organizmu in presnovi energije. Poleg tega prispeva k normalnemu delovanju kognitivnih funkcij (zaznavanje, razmišljanje, spomin), normalnemu delovanju imunskega sistema ter zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti.

Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije o slabokrvnosti govorimo, ko je hemoglobina v krvi manj kot 130 g/l pri moških oziroma manj kot 120 g/l pri ženskah.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

slabokrvnost , anemija , hemoglobin

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.