Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako zdrava so vaša pljuča?

Dihanje je najbolj naravna telesna aktivnost, o kateri ne razmišljamo, saj se dogaja spontano, in tako rekoč mimo naše zavestne volje. Dokler smo zdravi, tudi ne pomislimo, kako veliko in pomembno delo opravljajo pljuča, naš dihalni organ. Med dihanjem uporabljamo in izkoriščamo razmeroma majhen del pljuč, kar pomeni, da imajo pljuča zelo veliko funkcijsko rezervo. To je po eni strani dobro, po drugi pa ne, saj se morebitne težave in razvijajoče se bolezni dolgo časa prikrijejo in jih ne čutimo. Ko se pojavijo prvi znaki in simptomi, pa so lahko pljuča že močno okvarjena.
Pljuča so vsekakor organ, na katerega moramo zelo paziti, saj brez dihanja ni življenja. Okvarjena pljuča močno vplivajo na celotno zdravstveno stanje in povzročajo človeku vrsto težav. Pljuča lahko prizadenejo različne akutne in kronične bolezni. Najpogostejši akutni sta vsekakor pljučnica in bronhitis, medtem ko med kroničnimi prednjači astma. Ta je še zlasti pogosta med otroki, saj naj bi jo po nekaterih ocenah imelo kar dvajset odstotkov otrok.

Astma …

… je kronično vnetje dihalnih poti, ki je prisotno tudi takrat, ko bolnik nima izraženih težav. Vzrok ni znan, znano pa je, da vnetje pospešujejo in s tem tudi poslabšujejo alergeni iz okolja, denimo hišne pršice, pelodi, poklicni alergeni, ter virusi in nekatere bakterije. Glavni simptomi bolezni so težko dihanje, ki ga lahko sproži telesni napor, okužba dihal ali stik z alergenom. Diagnoza je razmeroma zlahka postavljena, nekaj več pozornosti pa je potrebno pri otrocih, zlasti če so mlajši, saj še ne znajo najbolje opredeliti svojih težav. Zato je smiselno, da so starši pozorni na otrokovo vedenje. Če se otrok giblje manj od vrstnikov in je bolj umirjen, če je veliko kašlja, zlasti ponoči, je potrebno pomisliti tudi na težave zaradi astme. Pri odraslih pa mora skrb vzbuditi občutek dušenja in vztrajni kašelj, ki se okrepi zlasti ponoči.

Kot pravi prof. dr. Stanislav Šuškovič s klinike Golnik, se ljudje neredko niti ne zavedajo, da so bolni in imajo resne težave s pljuči, dokler se ne začnejo zdraviti. Šele ko nimajo več simptomov, uvidijo, kakšne težave so imeli prej.
Ko je astma urejena, pljuča delujejo povsem normalno in ni nikakršnih simptomov, vendar mora imeti bolnik ves čas v mislih, kateri sprožilci lahko stanje poslabšajo, zato se jim mora izogibati. To je še zlasti pomembno pri otrocih, zato morajo biti starši pozorni, da je otrok čim manj izpostavljen sprožilcem, ki bi poslabšali otrokovo astmo. Bolezen sicer obvladujejo z dvema vrstama zdravil: preprečevalci in olajševalci. Preprečevalce bolnik jemlje vsak dan, seveda po zdravnikovem nasvetu in predpisanih odmerkih, in z njimi obvladuje bolezen oziroma simptome, medtem ko olajševalce uporablja ob poslabšanjih. Cilj terapije je, da je čim manj izraženih simptomov in težav zaradi osnovne bolezni, zato je povečana potreba po olajševalcih tudi opozorilo, da se astma slabša oziroma da ni najbolje urejena.


Rak pljuč

Med boleznimi, ki prizadenejo pljuča, je tudi rak, ki je v samem vrhu po številu novih primerov na leto. Gre za bolezen, ki je zelo močno povezana s kajenjem. Kadilci so neprimerno bolj ogroženi od nekadilcev, kar pa seveda ne pomeni, da vsi kadilci za njim tudi zbolijo. Bolezen se razvija več let, tudi dvajset in več, tiho in pogosto neopazno, brez omembe vrednih znakov. Vsekakor moramo biti pozorni na trdovraten kašelj, ki ga spremljajo težko dihanje, piskanje v pljučih in krvav izmeček. Sumljiva sta tudi utrujenost in nepojasnjeno hujšanje. Bolezen neredko ugotovijo naključno ob sistematskem pregledu, ko rentgensko slikajo pljuča ali zaradi bolečin v hrbtenici ali ključnici, če se je primarni rak razširil v kosti in povzročil bolečine. Raka pljuč zdravijo multidisciplinarno, in sicer operativno, z obsevanjem in sistemsko s kemoterapijo ter tarčnimi zdravili.


Kadi vedno več žensk

Pojavnost raka pljuč najučinkoviteje lahko zmanjšamo, če se zmanjša število kadilcev. O tem najbolj zgovorno govorijo dejstva. Med moškimi se število kadilcev že več let vztrajno znižuje, medtem ko se med ženskami zvišuje. O povezavi med rakom pljuč in kajenjem nedvomno dokazujejo tudi podatki o številu novozbolelih na leto. Med moškimi število novih bolnikov upada, medtem ko pri ženskah narašča. V luči tega dejstva zlasti skrbi podatek, da kadi vedno več žensk, zlasti mlajših. Če vemo, da se rak pojavi po dveh in več desetletjih kajenja (in naj na tem mestu opozorimo tudi na tveganje, ki ga predstavlja pasivno kajenje), lahko v naslednjih letih pričakujemo, da bo med ženskami raka pljuč še bistveno več, kot ga je zdaj.

KOPB – bolezen kadilcev

Med bolezni pljuč, ki so v neposredni povezavi s kajenjem, je tudi KOPB oziroma kronična obstruktivna pljučna bolezen. Kar v 90 odstotkih vseh primerov je vzrok dolgoletno kajenje, le izjemoma so dejavniki, ki so jo povzročili, drugje. Bolezen je lažje obvladljiva, če jo odkrijemo zgodaj, vendar pa je težava v tem, ker si glavni in najpomembnejši simptom – težko sapo in pogosto tudi kašelj – zlasti kadilci napačno razlagajo kot samoumeven spremljevalec večletnega kajenja. Mnogi odlašajo z obiskom pri zdravniku, stanje pa se medtem le še poslabšuje. Sprva bolnik čuti pomanjkanje sape zgolj ob naporu, kasneje pa že med hojo po ravnem, med vsakodnevnimi opravili. Ko je diagnoza vendarle postavljena, se zdravljenje začne nemudoma, vendar to le omili znake bolezni. Pogosto bolniki pridejo k zdravniku že zelo pozno, ko ostane na voljo le malo možnosti za kakršno koli pomoč. V najtežjih primerih so bolniki do konca življenja odvisni od kisika, ki ga prejemajo po kisikovi bombi, kakovost njihovega življenja pa je močno okrnjena.


Spirometrija – enostavna preiskava pljuč

Pljučno funkcijo najlažje preverimo s preprosto preiskavo oziroma testom, ki se imenuje spirometrija. Z dvema vdihoma in močnima vpihoma v spirometer se hitro, enostavno in neboleče pokaže, kako dobro pljuča delujejo. Če se izkaže, da pljučna funkcija ni v mejah normalnih vrednosti, so na voljo številne druge preiskave, ki so zahtevnejše, a kot zatrjujejo pulmologi, neškodljive. Žal pulomologi opažajo, da spirometrov v ambulantah splošne medicine še vedno uporabljajo preredko, kar je škoda. Tudi zato vsako leto novembra ob svetovnem dnevu spirometrije pripravijo vseslovensko akcijo, med katero v večjih nakupovalnih centrih mimoidočim omogočijo brezplačne meritve pljučne funkcije s spirometrom. Kot pravi prof. dr. Mitja Košnik, tovrstne akcije prave učinke dajejo na dolgi rok, kar se je zlasti pokazalo pri kajenju. Kadi manj moških, kar se pozna tudi pri incidenci pljučnega raka pri njih, ki je v upadanju. 

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

kopb , pljuča , bolezni pljuč

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.