Ko je v dihalih zapora ...

doc. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. internist
doc. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. internist (Foto: Diana Anđelić)

Astma in KOPB

Dihanje je osnovna človekova potreba, brez katere preživetje ni mogoče. Dihamo nezavedno, vendar le, če z dihali nimamo težav. Čeprav pljuča opravljajo življenjsko pomembno funkcijo, se jih običajno zavemo šele takrat, ko nas na to opomni ovirano dihanje. Pljuča in dihanje sta lahko prizadeta zaradi različnih dejavnikov in bolezni, med najpogostejše vzroke za zaporo dihalnih poti pa spadata astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).

Pri obeh boleznih gre za obstrukcijo oziroma za zožitev dihalnih poti, a se kljub temu zelo razlikujeta. Kot pravi doc. dr. Mitja Košnik, dr. med., specialist internist in strokovni direktor Bolnišnice Golnik - Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo, zdravnik obe bolezni lahko dokaj preprosto loči eno od druge, če je le dovolj pozoren.

Pri astmi gre za astmatsko vnetje dihal, ki je navzoče ves čas, tudi takrat, ko bolnik nima izraženih simptomov. Običajno prizadene mlade ljudi in se začne v otroštvu, medtem ko je KOPB bolezen, ki v 95 odstotkih prizadene ljudi, stare približno šestdeset let, ki so dolga leta veliko kadili. Bolezen se razvija počasi, skozi leta. Bolnik se sprva počuti povsem zdrav, nato nekaj časa težko diha pri telesnih dejavnostih, na koncu pa ga v pljučih duši ves čas in ima občutek, da ne more do zraka. To je značilen vzorec. Bolnik ima lahko obe bolezni hkrati, vendar to ni pravilo. Vsekakor velja, da lahko kajenje iz blage astme naredi težko in takrat je prepoznava bolezni težja, z njo pa tudi odločitev, za katero strategijo zdravljenja se bo zdravnik odločil.


Vse več bolnikov

V svetu število bolnikov z astmo in KOPB nenehno narašča. Natančnih podatkov za Slovenijo ni, ker ni pravilno opravljenih epidemioloških študij, vendar po ocenah zboli za astmo približno deset odstotkov otrok in pet odstotkov odraslih, za KOPB pa približno trije odstotki populacije, kar pomeni približno 50 tisoč Slovencev. Med njimi je kakih 15 tisoč bolnikov, pri katerih je delovanje pljuč že močno okvarjeno. Hudo motnjo dihanja, pri kateri v bolnikovi krvi že primanjkuje kisika, ima približno 1400 bolnikov, kakih 800 bolnikov pa potrebuje trajno zdravljenje s kisikom. Ker je KOPB bolezen kadilcev, ki se razvija skozi desetletja, so številke najbrž še veliko višje. Po nekaterih ocenah pri 75 odstotkih bolnikov bolezen ostane neprepoznana, vse dokler ni zelo napredovala.

Napoved bolezni različna

Kot pravi sogovornik, sta si obe bolezni podobni, ko gre za zaporo v dihalih, zelo velika in najpomembnejša pa je predvsem razlika pri napovedi in poteku bolezni. Astmo je pri približno 70 odstotkih bolnikov razmeroma preprosto zdraviti in jo zdravniki lahko skoraj povsem nadzirajo. Z zdravili (protivnetnimi in olajševalnimi) bolnik lahko dobro nadzoruje astmo in je večino časa brez simptomov ter s tem tudi brez težav, zato lahko živi tako rekoč normalno in opravlja vsakodnevne dejavnosti.

Pri KOPB je povsem drugače. Bolezen je neozdravljiva, zdravniki lahko samo upočasnijo njeno napredovanje. Kot pravi sogovornik, je zdravljenje KOPB v zadnji fazi nadvse žalostno, saj bolnik živi z nenehnim občutkom dušenja in pomanjkanja zraka. Zato je pomembno bolezen predvsem preprečevati, to pa je najtežje. Glavni vzrok za razvoj KOPB je kajenje, čeprav se bolezen v resnici razvije le pri vsakem desetem kadilcu. "Če torej prepoznamo kadilca, ki je še zdrav, a pri njem obstaja več možnosti, da se bo razvila bolezen in nam ga uspe prepričati, da neha kaditi, je ozdravljen," razlaga dr. Košnik. To seveda ne pomeni, da je povsem ozdravljen, saj je njegova pljučna funkcija že načeta in s tem slabša, kot bi bila, če ne bi kadil, vendar se bolezen ne razvija, in to je najpomembnejše.

Članek se nadaljuje »


Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki