Dihanje je osnovna človekova potreba, brez katere preživetje ni mogoče. Dihamo nezavedno, vendar le, če z dihali nimamo težav. Čeprav pljuča opravljajo življenjsko pomembno funkcijo, se jih običajno zavemo šele takrat, ko nas na to opomni ovirano dihanje. Pljuča in dihanje sta lahko prizadeta zaradi različnih dejavnikov in bolezni, med najpogostejše vzroke za zaporo dihalnih poti pa spadata astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).
Vse več bolnikov
V svetu število bolnikov z astmo in KOPB nenehno narašča. Natančnih podatkov za Slovenijo ni, ker ni pravilno opravljenih epidemioloških študij, vendar po ocenah zboli za astmo približno deset odstotkov otrok in pet odstotkov odraslih, za KOPB pa približno trije odstotki populacije, kar pomeni približno 50 tisoč Slovencev. Med njimi je kakih 15 tisoč bolnikov, pri katerih je delovanje pljuč že močno okvarjeno. Hudo motnjo dihanja, pri kateri v bolnikovi krvi že primanjkuje kisika, ima približno 1400 bolnikov, kakih 800 bolnikov pa potrebuje trajno zdravljenje s kisikom. Ker je KOPB bolezen kadilcev, ki se razvija skozi desetletja, so številke najbrž še veliko višje. Po nekaterih ocenah pri 75 odstotkih bolnikov bolezen ostane neprepoznana, vse dokler ni zelo napredovala.
Napoved bolezni različna
Kot pravi sogovornik, sta si obe bolezni podobni, ko gre za zaporo v dihalih, zelo velika in najpomembnejša pa je predvsem razlika pri napovedi in poteku bolezni. Astmo je pri približno 70 odstotkih bolnikov razmeroma preprosto zdraviti in jo zdravniki lahko skoraj povsem nadzirajo. Z zdravili (protivnetnimi in olajševalnimi) bolnik lahko dobro nadzoruje astmo in je večino časa brez simptomov ter s tem tudi brez težav, zato lahko živi tako rekoč normalno in opravlja vsakodnevne dejavnosti.
Pri KOPB je povsem drugače. Bolezen je neozdravljiva, zdravniki lahko samo upočasnijo njeno napredovanje. Kot pravi sogovornik, je zdravljenje KOPB v zadnji fazi nadvse žalostno, saj bolnik živi z nenehnim občutkom dušenja in pomanjkanja zraka. Zato je pomembno bolezen predvsem preprečevati, to pa je najtežje. Glavni vzrok za razvoj KOPB je kajenje, čeprav se bolezen v resnici razvije le pri vsakem desetem kadilcu. "Če torej prepoznamo kadilca, ki je še zdrav, a pri njem obstaja več možnosti, da se bo razvila bolezen in nam ga uspe prepričati, da neha kaditi, je ozdravljen," razlaga dr. Košnik. To seveda ne pomeni, da je povsem ozdravljen, saj je njegova pljučna funkcija že načeta in s tem slabša, kot bi bila, če ne bi kadil, vendar se bolezen ne razvija, in to je najpomembnejše.
Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest
Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija
asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije