Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Je popoln in dolgotrajen nadzor astme mogoč?

Zdravje pljuč - astma in KOPB

Oktobra 2004 so bili objavljeni rezultati obsežne mednarodne raziskave GOAL (Gaining Optimal Asthma ControL), v kateri so zdravniki raziskovali, ali je s trenutno uveljavljenimi načini zdravljenja možno doseči nadzor nad astmo, kot ga opredeljujejo mednarodne smernice NIH/GINA. V raziskavi, ki je trajala eno leto in v katero je bilo vključenih 3421 bolnikov iz 44 držav, je sodelovala tudi Slovenija. Ena od zdravnikov in zdravnic, ki so za potrebe raziskave dejavno spremljali svoje bolnike, je tudi Renata Kopriva, dr. med., specialistka pulmologinja iz Zdravstvenega doma Litija.

Po njenih besedah so slovenski zdravniki vključili v raziskavo 22 svojih bolnikov. Vsi bolniki so imeli na začetku nenadzorovano astmo, kar pomeni, da so imeli zaradi svoje bolezni težave in so potrebovali zdravila, s katerimi so te težave lajšali oziroma so imeli motnje pljučne funkcije. Raziskavo je vodil prof.dr. Bateman, ki je tudi dejavno sodeloval pri pripravi mednarodnih smernic za diagnostiko in vodenje bolnikov z astmo.

Je popoln nadzor mogoč?

Glavni namen oziroma cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je možno doseči popoln nadzor nad astmatskimi težavami pri bolnikih z astmo. "Torej smo z raziskavo hkrati preverjali tudi, kako realne so v resnici mednarodne smernice, če so cilji, ki smo si jih zastavili, sploh dosegljivi ter kako in v kolikšnem času jih lahko dosežemo."
Predhodna in prav tako mednarodna raziskava AIRE, ki jo je vodil prof.dr. Raabe, v Sloveniji pa jo je vodil prof. dr. Stanislav Šuškovič s Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, je namreč pokazala, da po mednarodno definiranih smernicah nadzor nad astmo doseže le 5 odstotkov bolnikov. Vzroki za slabo vodeno astmo so zelo različni in jih lahko iščemo tako pri bolnikih kot zdravnikih in medicinskih sestrah, ki se ukvarajajo z bolniki z astmo.

V raziskavi GOAL, obsežni mednarodni, multicentrični, stratificirani, randomizirani, dvojno slepi raziskavi paralelnih skupin so zdravniki pri bolnikih skušali doseči popoln nadzor nad astmo s kombinacijo zdravil.
Med zdravljenjem so vsem bolnikom, ki v ocenjevanem obdobju še niso dosegli popolnega nadzora, zviševevali odmerek zdravila, vse dokler astma ni bila pod popolnim nadzorom ali pa so dosegli najvišji odmerek inhalacijskih glukokortikoidov (v prvi fazi). Tej fazi je sledila faza s konstantnim odmerkom, ki je skupaj s prvo trajala 52 tednov.

Popoln nadzor je bil opredeljen z naslednjimi merili:
- bolnik nima simptomov,
- bolnik se zaradi astme ponoči ne prebuja,
- bolnik nima poslabšanj,
- bolnik ne uporablja olajševalcev,
- bolnik ne išče nujne medicinske pomoči zaradi poslabšanj,
- vrednosti PEF so zjutraj večje od 80 % napovedane vrednosti,
- bolnik nima neželenih učinkov, povezanih z zdravljenjem, ki bi zahtevali spremembo terapije.

Spodbudni izsledki

Raziskava GOAL je zelo pomembna med drugim tudi zato, nadaljuje dr. Kopriva, ker niso ugotavljali le, če lahko dosežejo popoln nadzor nad astmo, kot ga označujejo smernice oziroma še boljšega, ampak tudi, če je mogoče ta nadzor vzdrževati, kako dolgo in katere kriterije je treba upoštevati za oceno nadzora in koliko časa. "Zelo pomemben pa je bil tudi čas, saj ni bilo dovolj, da je bil bolnik brez težav in je dosegal cilje popolnega nadzora le dan ali dva, ampak je moralo ta nadzor ohraniti."

Rezultati pomembni za nadaljnje delo

Za slovenske zdravnike, ki se ukvarjajo z bolniki z astmo, je raziskava GOAL zelo pomembna tudi zaradi tega, razlaga dr. Kopriva, da se "ves čas zavedamo, na katere cilje moramo biti močno pozorni - torej na vse skupaj in ni dovolj, da se zadovoljimo že, ko dosežemo enega. Ko tega dosežemo, moramo nadaljevati še dolgo časa nadaljevati s tistim odmerkom zdravila, s katerim smo dosegli popoln nadzor, potem pa, če ni simptomov, zelo previdno in počasi znižujemo odmerke. Seveda pa je to že stvar nadaljnjih oziroma drugih raziskav."

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

astma , nadzor , kratka sapa , težko dihanje , glukokortikoid , astmatični napad , olajševalci , preprečevalci , seretide

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.