Zdravljenje astme in KOPB

petek, 13. maj 2005

Obravnava astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni je zahtevna, predvsem pa morajo bolniki čimbolj natančno izpolnjevati zdravnikova navodila. Prvo dejstvo, s katerim se morajo bolniki z astmo in KOPB soočiti in sprijazniti, je, da sta obe bolezni neozdravljivi oziroma kronični. Vse, kar je mogoče narediti, je, da se ju, eno bolj in drugo manj, obvlada. Bolniki z astmo imajo zdaj vse možnosti popolnoma obvladati svojo bolezen, se ukvarjati s športom in delati kot zdravi ljudje, skratka, živeti popolnoma normalno življenje. Za bolnike s KOPB je izjemnega pomena odkrivanje bolezni v zgodnjih stadijih, ko še ni navzočih toliko simptomov: prvi in drugi stadij bolezni na zunaj še ni opazen, v tretjem bolnik težje diha in se hitro utrudi, pri četrtem pa se ti simptomi še poslabšajo. KOPB je skoraj izključno pogojena s kajenjem in se pri nekadilcih ne more razviti oziroma se razvije v izjemno malo primerih. Napredovanje te težke bolezni dihal je mogoče najučinkovitejše ustaviti z opustitvijo kajenja.

Zdravljenje astme

Terapijo za zdravljenje astme določajo glede na stopnjo astme pri bolniku. Stopnjo astme pa merijo glede na število poslabšanj, število nočnih poslabšanj, rezultate meritev pretoka zraka v različnih obdobjih dneva in ob poslabšanjih. "V zadnjih desetih letih je prišlo do zelo velikega napredka pri zdravljenju astme. Bolnike so prej zdravili samo z zdravili, ki so širila bronhije. Veliko bolnikov je bilo vodenih neustrezno, zaradi česar je prihajalo do hudih poslabšanj, tudi takšnih, ki so zahtevala zdravljenje v intenzivnih enotah. Toda odkar je pri terapiji prišlo do uvedbe inhalacijskih glukokortikoidov, je astma - vsaj pri bolnikih, ki redno jemljejo zdravila - zelo dobro vodena. Znatno manjkrat prihaja do poslabšanj in bolniki dosegajo veliko boljšo kakovost življenja," je povedal dr. Matjaž Turel iz Kliničnega centra v Ljubljani. Cilj zdravljenja astme je popoln nadzor bolezni, torej da bi bil bolnik skoraj brez težav.

Različne kombinacije zdravil predpisujejo glede na stopnjo astme. To so kombinacije olajševalnikov, ki širijo bronhije, in inhalacijskih glukokortikoidov, zdravil, ki delujejo protivnetno. V vdihovalniku, s katerim bolnik vdihuje zdravilo, sta dve zdravili. Prvo je dolgodelujoči bronhodilatator, zdravilo, ki širi bronhije dalj časa, v kombinaciji s temeljnim protivnetnim zdravilom, inhalacijskim kortikosteroidom. Kratkodelujoče bronhodilatatorje naj bi bolniki z astmo uporabljali samo še po potrebi, v primeru težjega dihanja.

Astma je kronično vnetje dihal. Za določen odstotek bolnikov, zlasti tistih, ki so tudi alergiki, je znano, na katere snovi so tako občutljivi, da pri njih sprožijo poslabšanje bolezni. Takšni bolniki so alergični na različne snovi v okolju in hrani, zato lahko že odstranitev alergena iz okolja ali njegova izločitev iz prehrane znatno pomaga k izboljšanju. Velja pa, da se alergenom ni mogoče vedno popolnoma izogniti.

Poslabšanja astme in ukrepi

Do poslabšanj astme najpogosteje prihaja ob izpostavljanju alergenom. Primer je pršica, ki živi v prahu in se prehranjuje s kožnimi luskami. Alergen, ki je za astmatike nevaren, so njeni iztrebki. Bolniki z astmo, ki so alergični na pršico, dobijo poleg zdravil še navodila za čimbolj učinkovito iztrebljenje pršice iz bivalnega okolja. Lahko pa se primeri, da bolnik odpotuje in se zadržuje v prostoru, kjer so tla obložena s tapisonom, na postelji pa je starejša posteljnina, zlasti odeje. Bolnik se znajde v okolju z veliko koncentracijo alergena in se odzove tako, da dobi težave: astma se mu hudo poslabša.

Na stanje astme vplivajo tudi spremembe klimatskih razmer v okolju in sprememba lokacije. Ko se vreme poslabša ali postane hladno, nekateri bolniki začutijo poslabšanje astme in dobijo simptome. Druga skupina bolnikov je občutljiva na telesni napor. Tak primer so bolniki, ki pri teku kmalu dobijo občutek težkega dihanja in jim pri tem zmanjšano pljučno funkcijo tudi izmerijo. Vseeno je treba povedati, da je med vrhunskimi športniki veliko bolnikov z astmo, ki normalno tekmujejo, tudi v slabih razmerah, ker z upoštevanjem navodil in s pravilnim jemanjem zdravil tako dobro vodijo bolezen, da lahko v športu dosegajo vrhunske izide.

"Do poslabšanj astme pride tudi ob okužbah, običajno gre za virusne okužbe dihal, ki se pojavljajo bolj ali manj sezonsko. Ko se pojavi takšna okužba, mora biti bolnik z astmo pozoren in v primeru, da se 'prehladi' ali dobi virozo in ve, da se je na prejšnje viroze odzval s poslabšanjem astme, ustrezno povečati odmerek zdravil," je še dejal dr. Turel.

Ob poslabšanju astme mora bolnik nemudoma vzeti bronhodilatator, olajševalno zdravilo, in ustrezno povečati odmerek inhalacijiskega kortikosteroida. Če to ne zadostuje, je treba zaužiti tudi sistemske kortikosteroide v tabletah, ki tudi delujejo proti vnetju dihal. Zaradi sistemskega učinka jih je treba jemati nadvse previdno. Ob zelo hudem poslabšanju, pri katerem so za zdravljenje potrebni sistemski kortikosteroidi v tabletah, je potrebno, da se bolnik oglasi pri zdravniku, in skupaj z njim določi nadaljnjo terapijo.
Nekatera poslabšanja astme so tako huda, da zahtevajo takojšnjo intervencijo dežurne ekipe ali celo hospitalizacijo ter sprejem na intenzivno nego. Če ni zagotovljena takojšnja medicinska pomoč, pa so zaradi tako hudih poslabšanj mogoče tudi smrti. Danes se taka poslabšanja dogajajo zelo redko.

Če bolnik z astmo upoštevajo navodila zdravnika in redno jemljejo pravšnje odmerke zdravila, imajo ustrezno manj poslabšanj. Če zdravil ne jemljejo redno, so poslabšanja astme seveda pogostejša. Bolniki se med seboj razlikujejo in tistim, ki niso dovolj zanesljivi pri spremljanju in obravnavi svoje bolezni, priporočajo pogostejše posvete pri zdravniku, kadar pride do poslabšanj. "Vedno pa so tudi bolniki, ki so zelo nezanesljivi in pozabljajo ali opuščajo zdravila, ker si ne priznajo, da so bolni. Ti sodijo v rizično skupino bolnikov z astmo, za katero so značilna huda poslabšanja in celo smrti," je povedal dr. Turel.