Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Preprečevalci astme

Ni vse odvisno od zdravil, potrebno je tudi pacientovo sodelovanje

Pri obvladovanju astme in njenih simptomov je še vedno najzanesljivejše medikamentozno zdravljenje.
Glede na to, kako huda je astma, se zdravnik odloči, katera zdravila bo predpisal in v kakšnih odmerkih. Danes so na voljo številna zdravila. Toda po besedah prof. dr. Stanislava Šuškoviča, dr. med., s Klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik, je za uspešno zdravljenje potrebno zlasti bolnikovo tesno sodelovanje. Prof. dr. Šuškovič meni, da danes bolnik ne sme biti zgolj pasiven člen v verigi zdravljenja, marveč se mora o bolezni in življenju z njo temeljito poučiti in postati enakopraven partner zdravnika. Kot pravi naš sogovornik, se mora bolnik zavedati, da sta zdravljenje in nadzorovanje bolezni v največji meri prav v njegovih rokah. To pomeni, da mora zdravljenje dobro razumeti ter poznati pomen in delovanje zdravil.

Tako kot pri vseh kroničnih boleznih je tudi pri astmi ključnega pomena prav redno jemanje zdravil, česar se mnogi bolniki, žal, ne zavedajo. Astmatik se mora zavedati, da je bolezen dobro nadzorovana le ob rednem, vsakodnevnem jemanju zdravil. Pogosta napaka bolnikov je, da v primeru izboljšanja oziroma odsotnosti simptomov menijo, da zdravil ne potrebujejo. Napačno razmišljanje! Astmatikova dihala so vneta kronično, torej tudi takrat, ko je sapa "lahka" in ni piskanja pri izdihu, telesni napori pa so obvladljivi.

Zdravila za obvladovanje astme imajo dolgoročen učinek; simptome obvladujejo še nekaj časa po prenehanju jemanja. Toda to je kot bumerang. Astmatikovo stanje je nepredvidljivo in se lahko hipoma poslabša, celo zelo poslabša. Z rednim jemanjem zdravil lahko poslabšanja dokaj hitro ukrotimo, nezdravljeni astmatik pa pri hudem nenadnem poslabšanju lahko celo umre. Kot dodaja prof. dr. Šuškovič, so nenadna poslabšanja pri bolnikih, ki redno jemljejo protivnetna zdravila, zelo redka. Pojavijo se zlasti pri astmatikih, ki protivnetnih zdravil ne jemljejo redno.

Zdravila

Danes so v uporabi številna zelo dobra zdravila, ki jih bolnik bodisi vdihava (inhalatorji) bodisi jemlje v obliki tablet ali injekcij. Po delovanju jih delimo v dve veliki skupini, preprečevalce vnetja in olajševalce vnetja dihalnih poti. Preprečevalci delujejo protivnetno. To pomeni, da zmanjšujejo astmatsko vnetje sapnic in s tem preprečujejo poslabšanja astme. Poleg tega dolgoročno preprečujejo vnetno brazgotinjenje sapnic. Uporabljati jih je treba redno, vsak dan, tudi če bolnik nima težav.

Olajševalci širijo zožene sapnice in s tem olajšajo dihanje. Delovati začnejo takoj, vendar z njihovo uporabo ne vplivamo na vnetje, zato jih jemljemo samo v primeru poslabšanj. Nekatera zdravila imajo lastnosti obeh skupin, to pomeni, da delujejo protivnetno in hkrati širijo dihalne poti.

Med preprečevalce spadajo inhalacijski glukokortikoidi in glukokortikoidi v obliki tablet, med olajševalce kratkodelujoči simpatikomimetiki beta2 in antiholinergiki, med zdravila z lastnostmi obeh skupin pa spadajo antilevkotrieni, dolgodelujoči simpatikomimetiki beta2 in teofilin. Najuspešnejši preprečevalci so inhalacijski glukokortikoidi, najboljši olajševalci pa kratkodelujoči simpatikomimetiki beta2.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

astma , pršilnik , pretok , podaljšek , spirometrija , teofilin , glukokortikoid , pef , antilevkotrien , inhalacija , inhalator , protivnetno zdravilo , astmatik , olajševalci , preprečevalci , antiholinergik , vdihovalnik , simpatikomimetik

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.