Zanimivosti o astmi

Večna nadloga

Za astmatika je zelo pomembno, kakšen poklic si izbere. Paziti mora, da pri delu prihaja v stik s čim manj alergenimi snovmi, ki bi lahko sprožile poslabšanje astme. Še posebno neprimerni poklici so: kuhar, pek, frizer, veterinar, delavec v proizvodnji plastičnih mas. Neprimerna so tudi delovna mesta, kjer je veliko prahu, hlapov in dražljivih snovi ali suh in mrzel zrak. Na to naj astmatiki mislijo že v osnovni šoli.

Astma v nosečnosti

Pri tretjini bolnic z astmo se stabilnost bolezni med nosečnostjo izboljša, pri tretjini poslabša, pri tretjini pa ostane nespremenjena. Tri mesece po porodu je stanje astme enako kot pred porodom. Slabo nadzorovana astma lahko ogrozi plod, več je prezgodnjih porodov in umrljivosti pri novorojenčkih. Ker nobeno zdravilo proti astmi ni tako škodljivo za nerojenega otroka, kot je škodljiva slabo nadzorovana astma, je treba astmo med nosečnostjo z zdravili kar najbolje nadzorovati. Pri večini zdravil proti astmi niso ugotovili večjega tveganja za prirojene nepravilnosti pri otroku. Dokazana pa je slabša preskrbljenost posteljice s kisikom pri bolnicah, katerih astma je slabo nadzorovana. Zaužita zdravila se izločajo v mleko, v podobni koncentraciji kot v serumu. Vdihana zdravila se izločajo v mleko v zanemarljivih količinah.

Astma ob naporu

Astma ob naporu ni posebna oblika astme. V večji ali manjši meri jo občuti vsak bolnik z astmo. Naduha ob naporu je celo eden od zgodnjih znakov novo nastale astme. Astma ob naporu je le ena od manifestacij bronhialne preodzivnosti, stanja, ki je značilno za astmo. Zaradi bronhialne preodzivnosti bolnike z astmo duši ali sili na kašelj, če dihajo zaprašen zrak, če pride do naglih temperaturnih sprememb, v zakajenih prostorih in če so izpostavljeni telesnim naporom.

Med telesno obremenitvijo se sluznica bronhijev zaradi hitrejšega in globljega dihanja ohladi in izsuši. Temperaturne in osmotske spremembe sluznice bronhijev vzdražijo različne vnetne celice, zato izločijo vnetne mediatorje, kot so histamin in levkotrieni. Sproščeni vnetni mediatorji sprožijo bronhospazem, zato bolnika duši. Bronhialna preodzivnost in zato tudi astma ob naporu sta v soodvisnoti od astmatskega vnetja bronhijev. Bolj ko je vnetje intenzivno, hitreje se pojavi astma ob naporu, zato je poslabšanje astme ob naporu dober kliničen kazalnik povečanja vnetja in vodilo za okrepitev protivnetnega zdravljenja.

Aspirinska astma

Pri nekaterih bolnikih z astmo povzroči zaužitje aspirina hudo poslabšanje astme. Pri tem ne gre za alergijski odgovor na aspirin. Aspirinska astma ni alergijska, marveč presnovna bolezen, pri kateri zaradi motene presnove arahidonske kisline - že samo po sebi, brez zdravljenja z aspirinom - nastaja več bronhokonstriktornih levkotrienov. Zaužiti aspirin dodatno in intenzivno pospeši nastajanje levkotrienov, zato se astma poslabša.Zavedati se je treba, da tako kot aspirin delujejo še številni drugi nesteroidni antirevmatiki ali pirazolonski analgetiki. Mnogi od njih se skrivajo v kombiniranih pripravkih (v tabletah in lekarniško pripravljenih analgetičnih praških).

Aspirinska astma se pogosteje pojavi pri bolnikih z astmo, pri katerih se je astma prvič pojavila v odrasli dobi, ki niso atopiki in imajo kronično polipozno vnetje nosu. Aspirinska astma se pojavi "čez noč" in bolnik z astmo zanjo ne ve, dokler ne zaužije aspirina ali kakega drugega antirevmatika. Žal je lahko prva manifestacija aspirinske astme tako huda, da bolnik med astmatskim dušenjem umre. Zato bolnikom, pri katerih se aspirinska astma pojavlja pogosteje, preventivno odsvetujemo jemanje aspirina in podobnih zdravil. Bolniki z aspirinsko astmo praviloma dobro prenašajo paracetamol, vendar obstajajo tudi izjeme!