Zdravniki! Več pozornosti načrtu za samozdravljenje astme

UR
petek, 02. februar 2001

(Foto: Jupiterimages)

Raziskava AIR

Leta 2000 je pod vodstvom prof. dr. Stanislava Šuškoviča potekala epidemiološka raziskava AIR, ki je raziskovala kakovost življenje bolnikov z astmo. Rezultati niso bili preveč vzpodbudni. V raziskavi je sodelovalo 210 pulmologov, pediatrov, zdravnikov družinske medicine in šolskih zdravnikov ter 172 odraslih bolnikov z astmo, 167 otrok z astmo in 169 staršev otrok z astmo. Znanstveniki so ugotavljali, katera zdravila uporabljajo bolniki in kako pogosto, preverjali so kakovost njihovega življenja in poznavanje bolezni ter jih spraševali za mnenje o tem, kako nadzorovana je njihova bolezen. Pri zdravstvenem osebju so z anketo skušali ugotoviti, kako dobro poznajo svoje bolnike. Postavili so jim podobna vprašanja kot bolnikom.

Odrasli z astmo

Ugotovitve so bile presenetljive. Pri odrasli populaciji (večinoma med 35. in 44. letom) so ugotovili, da kar 87 % anketiranih uporablja katerega od preprečevalcev, kar je zelo spodbudno. Žal je bil odstotek bolnikov, ki so jih redno uporabljali, znatno nižji (33 %).

Posledično je bil zelo visok odstotek tistih, ki so vsaj enkrat na dan uporabljali olajševalec (47 %). Pri rednem jemanju preprečevalca je namreč uporaba olajševalca minimalna ali celo povsem nepotrebna.Pri pravilno zdravljeni astmi je bolnik večino časa brez simptomov, vendar pri anketiranih bolnikih ni bilo tako, saj se jih je kar 23 % zaradi astme zbujalo vsako noč, kar 35 % pa jih je imelo bolezenske simptome vsak dan.

Anketirani bolniki so imeli težave pri težjih telesnih dejavnostih (69 %). Pri lažjih telesnih dejavnostih je imelo težave 54 % odstotkov bolnikov. Samo 12 % bolnikov je poročalo, da lahko opravljajo vse telesne dejavnosti.Tudi kakovost življenja odraslih bolnikov z astmo je bila motena na več ravneh. Ocenjevali so jo z lestvico od 1 do 7. Povprečna kakovost življenja je bila zaradi bolezenskih simptomov 4,4, zaradi vpliva na dejavnosti 3,4, zaradi okolja 4,3 in zaradi čustev 4,8. Torej slabe ocene.

Znanje o astmi je bilo zelo nepopolno. Bolniki so v povprečju pravilno odgovorili na 65 % vprašanj, vendar so bili rezultati zelo razpršeni. Veliko bolnikov o svoji bolezni ni vedelo skoraj nič. Pri tem je presenetljivo, da je kar 61 % bolnikov zapisalo, da je njihova astma dobro nadzorovana, 27 % pa celo, da je popolnoma nadzorovana! Tudi načrt za samozdravljenje poslabšanja astme je imelo samo 56 % bolnikov, merilnik PEF pa 47 %, čeprav bi oba morali imeti tako rekoč vsi bolniki.

Otroci z astmo

Večina od 167 anketiranih otrok je bila starih od 7 do 14 let. Raziskava je odkrila, da kar 161 (91 %) otrok uporablja preprečevalec (protivnetno zdravilo). Približno polovica otrok je zatrdila, da nikoli ne pozabijo vzeti preprečevalnega zdravila, zato jih znatno manj (19 %) uporablja olajševalec vsaj enkrat na dan.

Otroci so navedli manj simptomov kot odrasli astmatiki. Vsako noč se jih je zbujalo le 4 %, vsak dan pa je imelo simptome samo 7 % otrok. Tudi telesno dejavni so bolj kot odrasli. Samo 39 % jih je menilo, da so zaradi bolezni kakorkoli ovirani pri športnih in drugih telesnih dejavnostih, 36 % pa jih je menilo, da zaradi bolezni ne čutijo nobenih omejitev ali ovir pri nobeni telesni dejavnosti. Otroci so navajali višjo kakovost življenja kot odrasli bolniki z astmo. Ocene kakovosti so: zaradi vpliva simptomov 5,6, zaradi dejavnosti 4,2, zaradi okolja 5,5 in zaradi čustev 6,0. To je bolje kot pri odraslih, čeprav so tudi otroci znatno omejeni pri dejavnostih.

Tudi znanje o astmi je pri otrocih boljše kot pri odraslih astmatikih. V povprečju so pravilno odgovorili na 71 % vprašanj o astmi. Enako kot odrasli je na vprašanje o nadzorovanosti astme kar 70 % otrok odgovorilo, da je dobro nadzorovana in 25 %, da je popolnoma nadzorovana. Načrt za samozdravljenje je imelo 85 % otrok, merilnik PEF pa 79 % otrok.
Odgovori staršev otrok z astmo se niso pomembno razlikovali od odgovorov otrok.