Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Dolgoročne posledice vulkanskega prahu majhne

prim. mag. Igor Koren, dr. med., pulmolog
prim. mag. Igor Koren, dr. med., pulmolog (Foto: Maja Južnič Sotlar)

Čeprav vse širši oblak vulkanskega prahu v ljudeh vzbuja vse prej kot pomirjujoče občutke, pa strokovnjaki zagotavljajo, da se na zemlji ni potrebno bati kakršnih koli posledic za zdravje. Prah se zadržuje visoko v atmosferi. Za razlago o morebitnih vplivih na zdravje ljudi na površju zemlje smo prosili prim. mag. Igorja Korena, pulmologa iz zasebnega zdravstvenega centra Pulmoradix iz Velenja.
»Vulkanski prah je pravzaprav prah kremena, prevladujoča sestavina kamnin. Sestavina je inertna in praviloma ne reagira s tkivi človeškega organizma v smislu alergijske reakcije. Prašni delci  pa lahko, le če so dovolj majhni, prehajajo v spodnje dihalne poti (bronhije), ki se nahajajo v pljučih. Okoli četrtina prašnih delcev v "vulkanskih" oblakih je manjših od 10 mikronov premera. V kolikor so ti majhni delci neposredno vdihovani, se usedajo v male dihalne poti, t.i. bronhiole in lahko povzročajo njihovo lokalno draženje. Če bi vdihovali kremenčev prah dlje časa (praviloma več ur dnevno vsaj 10 let zapored), bi to lahko privedlo do kroničnega pljučnega obolenja - silikoze, ki poškoduje pljuča in/ali srce. Vdihavanje na krajši rok (nekaj ur dnevno in skupno le nekaj dni do nekaj tednov) pa ne pušča na pljučih ali srcu nobenih posledic. Ne  v smislu silikoze ali ostalih kroničnih pljučnih obolenj.«

Kaj pa astmatiki in alergiki?

»Astmatiki in bolniki s KOPB  burneje reagirajo na dražljaje iz okolice (tudi na prah)  kot ne-pljučni bolniki. Droben prah, ki se pri intenzivnem vdihovanju lahko useda na mala dihalna pota, lahko sproža dražeč kašelj, izkašljevanje sluzi, občutek tesnobe v prsnem košu, dušenje in prehodno poslabšanje osnovnega pljučnega obolenja. Verjetnost slednjega je minimalna, ker je koncentracija majhnih kremenčevih delcev v nižinah in v slovenskem zračnem prostoru nizka. Vemo, da je Islandija oddaljena od Slovenije več 1000 km in nas njihov prah ne ogroža. Pa tudi najmanjši delci, ki so spodnjim dihalom najnevarnejši, se praviloma zadržujejo visoko v atmosferi leta in leta in zaradi nizke teže zelo pozno padejo proti Zemlji.«
 


Na kaj morajo biti pozorni ljudje, ki nimajo pljučnih obolenj?

»Pozorni morajo biti na napovedi uradnih meteorologov, ki napovedujejo smer gibanja vulkanskega oblaka in koncentracijo kremenčevega prahu, manjšega od 10 mikronov, ki (če) bi bil v našem zračnem prostoru in bi se približeval prizemeljskim plastem zraka.«
 

Ali lahko pričakujemo dolgoročne posledice? 

»Dolgoročne posledice na pljuča ali srce so zanemarljivo majhne. Le v kolikor bi se narava zarotila proti človeštvu in bi vulkan bruhal vulkanski prah na določeno področje neprestano, več let zapored in bi koncentracija drobnega kremenčevega prahu, manjšega od 10 mikronov, zasitila prizemeljske plasti zraka, bi se lahko razvilo kronično pljučno obolenje, imenovano silikoza.«
 

Potem tudi niso še potrebni nobeni preventivni ukrepi, nošenje mask, denimo?

»Zaenkrat preventivni ukrepi niso potrebni. V kolikor bi se prah neprestano usedal v nižje plasti zemeljske atmosfere za več kot teden dni, bi priporočal bolnikom s kroničnim bronhitisom (KOPB) in težko obliko astme, da se zadržujejo v stanovanjskih prostorih, med nujnimi obiski v naravi pa naj nosijo zaščitno masko (enake kot so za delavce v kamnolomih). V primeru oteženega dihanja pa predlagam obisk pri osebnem zdravniku, ki bo prilagodil (povečal odmerek) inhalatorno terapijo.«

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alergija , astma , kopb , pljuča , pljučna bolezen

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

1. 02. 2012 21:35:04
Članek mi je všeč. Običajno ljudje ne razmišljajo o tistem, kar jim je "od zgoraj" dano. To je naravno, samoumevno, pa četudi je to vulkanski prah. Veliko več škdoljivih dejavnikov za okvaro pljučne funkcije je umetnih, na zemlji proizvedenih. Nekateri imajo takšna delovna mesta, da so izpostavljeni bolj, kot drugi. Te bi naj ščitili pooblaščeni specialisti medicine dela. Veliko jih je izpostavljeno kemikalijam , ki najdejo tako ali drugače pot v naravo. Nekateri pa kar sami vdihujejo, inhalirajo in ravnajo s svojimi pljuči tako, kot bi s svojimi nogami tisti, ki bi neprekinjeno skakal iz 3m višine in računal, da se nogam ne bo nič naredilo.
Zelo sem vesel članka,ki me je vzpodbudil k razmišljanju. Lepe pozdrav prim. mag.Igorju Korenu.