Sprožilci in poslabševalci astme

M. N.
sreda, 11. december 2002

(Foto: Shutterstock)

Kaj poslabša njeno stanje...

Astma je kronična pljučna bolezen. Gre za vnetje dihalnih poti, katerega posledica so znaki in simptomi, ki se kažejo v obliki težkega dihanja, piskanja v prsih in kašlja. Dihalne poti ljudi z astmo so odzivnejše na različne dražljaje kot dihalne zdravih ljudi. Pri vseh ljudeh se odzivnost dihalnih poti poveča, kadar so le-te vnete, toda pri bolnikih z astmo je pretirana odzivnost drugačne narave, saj gre za drugačen tip vnetja. Zaradi specifičnega astmatskega vnetja so dihalne poti otrok z astmo veliko občutljivejše za številne dražljaje, ki zdravim otrokom ne povzročajo nobenih težav.

Hujša in slabše ko je zdravljena astma, manjši dražljaj je potreben za nastanek poslabšanja.

Vzroki za poslabšanje astme

Izpostavljenost sprožilnim dejavnikom, kot so:

virusne okužbe dihal,
alergeni v okolju,
cigaretni dim,
napor,
dražeče kemikalije,
nekatera zdravila,
onesnaženost ozračja,
duševni stres.

Slabo sodelovanje otrok in staršev:

neredno zdravljenje s protivnetnim zdravilom, nepravilna tehnika vdihovanja zdravil iz pršilnikov s podaljškom,
slabo poznavanje bolezni, znakov poslabšanja in pravilnega ukrepanja ob poslabšanju.

KAJENJE

Izpostavljanje nekadilcev tobačnemu dimu iz okolja je opredeljeno kot pasivno kajenje. Pri nekadilcih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu, se nikotin in druge snovi absorbirajo in kopičijo v telesu enako kot pri kadilcih. Otrok, ki se eno uro zadržuje v zelo zakajenem prostoru, kjer kadi več kadilcev, vdihne toliko strupenih snovi, kot če bi pokadil deset ali več cigaret. Otrok, ki ga doji kadilka, je najbolj ogrožen, saj so kemične snovi navzoče v mleku in tudi v bližnjem zraku.

Kajenje v nosečnosti okvari razvoj dihalnih poti in spremeni elastične lastnosti otrokovih pljuč. Poleg negativnega vpliva na funkcijo pljuč kajenje nosečnice slabo vpliva na celoten razvoj ploda.Če otrok živi v skupnem gospodinjstvu s kadilcem, preboli povprečno več vnetij dihal. Njegove težave so hujše in trajajo dlje, kot bi sicer. Pasivno kajenje pri otroku poslabša okužbe spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis, druge okužbe), več je vnetij srednjega ušesa in znakov bolezni zgornjih dihal (nahod, bolečine, praskanje v grlu). Od drugih vplivov največkrat omenjajo težji in daljši potek akutnega vnetja grla, okužbe obnosnih votlin in draženje oči.

Poškodbe pljuč, kot so vnetja dihal in alergija, so povezane s slabšo pljučno funkcijo, astmo, večjo bronhialno hiperreaktivnostjo ter s težavami spodnjega dihalnega trakta in boleznimi v poznejših življenjskih obdobjih.

Pasivno kajenje je zlasti tvegano za otroke, ki imajo astmo, kajti stik s cigaretnim dimom povzroči več astmatičnih poslabšanj. Pasivno kajenje povzroči večje draženje dihalnih poti, to pa poslabša astmatsko vnetje ter sproži težko dihanje, kašelj, kopičenje sluzi in piskanje v prsih. Ti otroci imajo tudi manj možnosti, da bodo astmo prerasli.