Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kronična obstruktivna pljučna bolezen


(stran 2 od 3)

Nizka ozaveščenost bolnikov

Zakaj ne odkrijejo bolnikov v zgodnejših fazah bolezni? "Kriva sta premajhna ozaveščenost kadilcev o KOPB in premajhno posvečanje zdravnikov tej bolezni. Kadilci ne vedo, kako huda bolezen jim preti zaradi kajenja. Veliko kadilcev sploh ne ve, kaj je KOPB, še manj, kakšni so njeni zgodnji znaki. Osebni zdravniki pa kadilcem posvečajo premalo pozornosti.

Diagnozo KOPB lahko postavimo s spirometrijo, kar pomeni, da najprej izmerimo pljučno delovanje, nato pa preverimo, za koliko se pljučna funkcija izboljša po vdihu bronhodilatatorja – olajševalca, zdravila, ki širi bronhije. Zato si zelo prizadevamo, da bi meritve pljučne funkcije izvajali tudi osebni zdravniki. To bi bil velik napredek pri odkrivanju bolezni.

Toda na tem področju se stvari premikajo zelo počasi, kar pa ne velja le za Slovenijo, podobno je tudi v Evropi. Prizadevamo si, da bi ob pomoči vprašalnikov v ambulantah splošnih zdravnikov dejavno odkrivali bolnike s KOPB. Osebo, ki ima težave z dihali, bi povabili na pogovor in opravili spirometrijo. Želimo si, da bi akcija potekala prek ministrstva za zdravje, torej na državni ravni," je pojasnil dr. Šuškovič.

Utrujenost in težka sapa

Med napredovanjem KOPB so bolniki vse bolj utrujeni, težko sapo jim povzročajo že najmanjše telesne obremenitve, kot so hoja po ravnem, osebna higiena in celo gibi pri hranjenju. Pomanjkanje kisika se kaže s pomodrelostjo ustnic in sluznice ustne votline. Zaradi popuščanja srca slabše odvajajo vodo, zato jim zatekajo noge, trebuh in pozneje vse telo. "V napredovali obliki bolniki s KOPB postanejo hudi invalidi in zelo trpijo. Takrat vsi obžalujejo, da so kdaj koli kadili. Žal več desetletij prepozno. Okvara pljučne funkcije ostane pri bolnikih s KOPB skoraj nepopravljiva."

Kajenje cigaret sproži nastanek KOPB in pri bolnikih, ki ne prenehajo kaditi, se bolezen postopoma slabša, pljučna funkcija pa v primerjavi z nekadilci hitreje upada. Pomembno je dejstvo, da se z opustitvijo kajenja pospešeni upad pljučne funkcije zaustavi kadar koli v poteku KOPB, zato je prenehanje kajenja smiselno tako pri začetni kot tudi hudi obliki bolezni. Opustitev kajenja je poleg trajnega zdravljenja s kisikom edina metoda, s katero lahko upočasnijo upad pljučne funkcije.

Glavni cilji zdravljenja KOPB so: preprečevanje napredovanja bolezni, lajšanje simptomov, povečanje telesne zmogljivosti in preprečevanje/zdravljenje poslabšanja bolezni. KOPB ni ozdravljiva bolezen, z zdravljenjem lahko le lajšajo težave, najpogostejša pa je po 50. letu starosti. Razlik v obolevnosti med moškimi in ženskami ni, saj sta nastanek in razvoj bolezni odvisna predvsem od kajenja.

KOPB je sistemska bolezen, ki jo lahko spremlja tudi propadanje dihalnih mišic, zaradi česar bolniki še težje dihajo, nekateri izgubijo tek in zelo shujšajo, propadanje skeletnih mišic pa zmanjša telesno dejavnost, kar še poslabša potek bolezni, saj je redno gibanje zelo pomembno. Zaradi naštetega je pri bolnikih s KOPB pogosta tudi depresija; pojavi se pri 30 do 50 odstotkih bolnikov.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

kajenje , dihanje , kopb , kronična obstruktivna pljučna bolezen , pljuča , spirometrija , težko dihanje , kašelj , kadilec , izkašljevanje , težka sapa , zadihanost , izmeček , obstrukcija , zožitev

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.