Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako razlikovati gripo od prehlada ali pljučnice

Virusi na pohodu

Smo sredi sezone kašljanja, kihanja, smrkanja in obilne porabe papirnatih robčkov. Toda ali veste, kdaj ste samo prehlajeni, kdaj pa imate gripo ali pljučnico? Ali ste seznanjeni, kako se zaščititi pred temi zimskimi nadlogami? Preberite si tukaj.
Kako deluje obrambni sistem dihalnih poti

Človeški dihalni (respiratorni) sistem je poleg tega, da ga uporabljamo za dihanje, pomemben obrambni sistem proti vdihnjenimi patogenimi organizmi in onesnaževalci. Pri obrambi telesa pred boleznijo sodelujeta dva mehanizma. Cilindrične celice sluznice dihalnih poti (tako se imenujejo zaradi cilindrične oblike) proizvajajo debelo sluz, ki oblaga notranjo stran našega dihalnega sistema. Drugi mehanizem so metličaste celice z metlicami, ki sluz − skupaj z vdihnjenimi organizmi, delci umazanije in alergeni − pomikajo navzgor, proti ustom, dokler te snovi ne izločimo tako, da jo izkašljamo ali pogoltnemo. Hladen in suh zimski zrak, ki ga vdihavamo, vpliva na dihalne poti, sluznico in sluz, ki se zaradi pomanjkanja vlažnosti odebeli in zgosti. Metlice naposled ne zmorejo več potiskati sluzave mase navzgor, zaradi česar vdihnjeni organizmi, "ujeti" v dihalnih poteh, dobijo priložnost, da povzročijo bolezen dihalnih poti.
Zaradi velikega števila dihalnih okužb, ki se pojavljajo v zimskih mesecih, je v rabi tudi veliko izrazov za ta stanja: prehlad, gripa, nahod, pljučnica … Toda kaj je pravzaprav gripa in kaj prehlad? Kako razlikovati med njima? Kaj je pljučnica ali vnetje pljuč in kako razlikovati med vsemi tremi boleznimi?

Kako nastane prehlad, gripa ali pljučnica?

Navadni prehlad povzročijo virusi, ki se udomačijo v gostiteljevem organizmu. Virusov vsiljivcev, ki povzročajo prehlad, je veliko. Najpogosteje so iz družine rinovirusov, obstajajo pa še koronavirusi, virus parainfluence, respiratorni sincicijski virus, adenovirusi, ehovirusi in koksakevirusi. Virusi, ki povzročajo navadni prehlad, se prenašajo z dotikom, torej z dotikanjem okuženega predmeta ali z rokovanjem z okuženo osebo (ki si je predtem nemara brisala nos ali kihnila v roke) ter nato z dotikanjem lastnih oči, nosu ali ust.

Gripo pa povzroča virus influence tipa A, B ali C. Prenaša se predvsem z vdihavanjem virusnih celic iz zraka, če v bližini kiha ali kašlja okužena oseba. Ljudje se okužijo z virusom gripe tipa B in z nekaterimi podtipi influence A (H1N1, H1N2, H3N2 in, med drugim, tudi razvpiti H5N1). Podtipe virusov so poimenovali po beljakovinah na površju virusa. Ena beljakovina se imenuje hemaglutinin (H), druga nevraminidaza (N). Če govorimo o virusu H7N2, to pomeni, da gre za virus influence tipa A s hematoglutinsko beljakovino 7 in nevraminidazo 2. Virus influence tipa C je nekoliko milejši in ne povzroča epidemij, medtem ko so bili virusi tipa A v zgodovini krivci za pandemije gripe.

Pljučnica ali vnetje pljuč je vnetje različnih delov, ki skupaj sestavljajo dihalne poti. To so pljučni mešički (alveole), alveolarne cevčice (alveolarni duktusi) in mali bronhiji (bronhiole). Za natančno diagnozo pljučnice je potrebna rentgensko slikanje pljuč. Neobičajno je, da sicer zdravi ljudje lahko nenadoma zbolijo za pljučnico, podobno kot se okužijo s prehladom ali gripo. Pljučnico povzročajo samo še posebno nevarni organizmi, ki prodrejo skozi gostiteljev obrambni mehanizem. Za pljučnico pravijo, da je predvsem oportunistična okužba, kar pomeni, da se pojavi kot posledica kake druge obstoječe bolezni, denimo pri osebah, ki trpijo za kako kronično boleznijo ali ob navzočnosti drugih dejavnikov tveganja (starost, jemanje imunosupresivnih zdravil, oslabljen imunski sistem, odvisnost od alkohola, omejena gibljivost, podhranjenost). Povzročitelja lahko vdihnemo, se z njim okužimo po intravenozni poti ali ga dobimo med operativnim posegom na odprtem prsnem košu.

Tveganje za pljučnico je povečano pri zmanjšani gibljivost metlic, kar se zgodi, če je zrak suh (zato je treba uporabljati vlažilnike zraka) ali če je funkcija metlic zaradi kajenja uničena. Takšna sluznica je namreč idealno gojišče patogenih organizmov. Pljučnico lahko dobimo iz okolja ali pa je nozokomialna (pridobljena med bolnišničnim zdravljenjem). Najpogostejši povzročitelji pljučnice iz okolja so: streptokok pneumoniae, streptokoki iz skupine A, a tudi druge bakterije, kot so hemofilius influenca, moraksela, branhamelia catarrhalis, klebsiella species, stafilokok aureus in pneumocystis carnii.

Nozokomialne pljučnice povzročajo bakterije pseudomonas aeruginosa, klebsiella pneumoniae in serratia marcescens. Virusno pljučnico najpogosteje povzročajo virusi influence ali hantavirusi.

Nenalezljivo vnetje dihalnih poti, ki se tudi imenuje pljučnica, je posledica naključnega vdiha olja, jedkih tekočin, kisline in podobnih toksičnih snovi. Vdihovanje dima, okoljskih in profesionalnih strupov ali tujkov tudi lahko povzroči vnetje pljuč. Pri tem pride do vnetja, ki ga najpogosteje povzročijo anaerobni koki (bakterije kroglaste oblike, ki za življenje ne potrebujejo kisika), kot sta bacteroides fragilis in fusobacterium species.

Simptomi navadnega prehlada

Simptomi navadnega prehlada so odvisni od virusa, ki je povzročil prehlad. Kljub temu lahko posplošimo simptome in vam tako pomagamo prepoznati bolezen. Simptomi se navadno pokažejo dan ali dva po stiku z virusom, večinoma v obliki blagega občutka žarenja, srbenja ali bolečine v grlu. Vnetje grla napreduje, dokler ne postane zmerno boleče ali ne preneha, kar se navadno zgodi drugi ali tretji dan. Simptomi na območju nosu se navadno začnejo kazati, ko preneha bolečina v grlu: iz nosu približno dva dneva teče prozorni izcedek. Po tem času postane obilnejši, bolj rumen in težji. Nos je ves čas deloma ali povsem zamašen (kongestija). Gnojni izcedek in zamašen nos sčasoma, največkrat četrti ali peti dan, izzvenita. Takrat se začne kašelj, ki je sprva produktiven, sčasoma pa postaja gost, suh in neproduktiven. Prehlad lahko povzroči tudi druge simptome, ki so odvisni od virusa, ki ga je povzročil. Pojavijo se lahko tudi povečana telesna temperatura, solzenje, kihanje, slabost in glavobol. Navadni prehlad se pojavi in napreduje postopoma, okuženi pa lahko v službi ali šoli deluje skorajda normalno.

Simptomi gripe

Tudi ti se razlikujejo od človeka do človeka. Vsako leto se pojavi druga podskupina gripe in povzroči simptome, ki se razlikujejo od simptomov gripe, značilnih za lansko leto. Kljub temu je posploševanje tudi v tem primeru koristno. Simptomi gripe nastopijo naglo (v nasprotju s simptomi prehlada). Oseba se lahko še zjutraj počuti zdravo, popoldne pa že na smrt bolno. Simptomi so podobni tistim pri navadnem prehladu. Bolečina v grlu in izcedek iz nosu se pojavita tako pri gripi kot pri prehladu, toda izcedek se pri gripi ne zgosti in ne postane gnojen kot pri prehladu. Čeprav se glavobol in vročica lahko pojavita tudi pri prehladu, sta pri gripi pogostejša in resnejša. Temperatura pri gripi lahko preseže 40 stopinj Celzija, kar je vsekakor več kot pri prehladu. Gripozna oseba učinkuje zelo bolno: koža je vlažna in topla, oči solzne ali rdeče, česar pri prehladu ni opaziti. Morda je še največja razlika med obema boleznima v stopnji oslabelosti in izčrpanosti. Zaradi gripe se oseba počuti slabo, čuti močno potrebo po spanju in počivanju, poleg tega toži o hudih bolečinah v mišicah, sklepih in okolici oči. Bolne osebe veliko pogosteje izostanejo iz šole ali z dela.

Simptomi pljučnice

Pljučnica je podobna prehladu in gripi. Simptomi se razlikujejo in so, tako kot pri drugih boleznih, odvisni od povzročitelja. Bolnik s pljučnico navadno toži o oteženem dihanju, ki ga najpogosteje opisuje kot boleče ali pospešeno. Bolnik opazi, da se mu prsni koš med vdihom in izdihom napihuje ter vidno upada. Zdravnik mora nujno opraviti rentgensko slikanje pljuč, kajti k zdravniku mora nemudoma vsakdo, ki posumi, da gre pri njem za pljučnico. Bakterijsko ali tipično pljučnico spremljajo vročičnost, visoka telesna temperatura, znojenje, bolečine v prsih in produktiven kašelj, s katerim se izloča sluz rumeno-zelene barve. Hodeča pljučnica je ime za pljučnico, ki jo povzroči bakterija mikoplazmom in se kaže z blažjimi simptomi. Virusna pljučnica (atipična, pri čemer se imenovanje ne nanaša samo na pljučnico, ki jo povzročijo virusi, temveč tudi na tisto, ki jo povzročijo glivice ali nekateri mikroorganizmi) povzroča bolečine v mišicah, izčrpanost, povišano temperaturo in neproduktiven kašelj.

Vprašajte farmacevta

Farmacevti lahko pomembno pomagajo ljudem razlikovati med prehladom, gripo in pljučnico, saj so navadno prvi, h katerim se s simptomi obrnemo po pomoč. Priporočljivo je tudi vsakoletno cepljenje proti gripi, saj je pljučnica lahko resen zaplet gripe. Za ljudi po 65. letu je priporočljivo tudi cepljenje proti pnevmokokom (to so bakterije, ki pogosto povzročijo bakterijske pljučnice). Najučinkovitejši preventivni ukrep pred temi nalezljivimi boleznimi je pogosto umivanje rok, zlasti na vrhuncu sezone gripe in prehlada, ter izogibanje dotikanju ust, oči in nosu. Cigaretni dim ubija pljučne celice z metlicami, uničuje jih tudi suh zrak v bivanjskih in delovnih prostorih. Če ste bolni, za kihanje in kašljanje namesto rok uporabljajte robčke, saj vsak predmet, ki se ga pozneje dotaknete, postane vir okužbe. Tvegano je celo rokovanje, zato bi morali bolniki omejiti stike z drugimi ljudmi, zlasti s tistimi, ki imajo oslabljen imunski sistem, s starejšimi, otroki, z ljudmi na imunosupresivni terapiji, bolniki z aidsom … Ljudje z gripo v preteklosti niso imeli možnosti za zdravljenje, ampak so morali počakati, da preprosto mine, piti veliko tekočine in počivati. Zdaj obstajajo nekatera zdravila, ki lahko znatno skrajšajo trajanje bolezni.


Kako deluje naša obramba pred boleznijo?

Anatomija okužbe

Mikrobi so povsod okrog nas, tudi na površju naše kože in sluznic. Z gostitelji živijo v naravni simbiozi, saj ima naše telo varovalne mehanizme, ki preprečujejo, da bi se bakterije pretirano razmnožile. Če pa je ravnovesje med delovanjem bakterij in delovanjem našega imunskega sistema porušeno, lahko pride do vnetja. Pred boleznijo nas torej varuje zdrav imunski sistem.

Temeljna naloga našega imunskega sistema je prepoznavanje in odpravljanje "tujih" ali "ne-lastnih" snovi oziroma antigenov, ki izvirajo iz patogenov (virusov, bakterij, glivic, zajedavcev). V odzivu imunskega sistema sodelujejo celice, imenovane levkociti, ter zapleten sistem receptorskih in topnih molekul, ki nadzirajo in usmerjajo imunski odgovor. Levkocite delimo na granulocite, monocite/makrofage in limfocite, med topnimi molekulami pa so najpomembnejši citokini. To so majhni peptidi, ki jih izločajo aktivirane celice imunskega sistema, delujejo pa lokalno ali enkodrino, tako na levkocite kot na druga tkiva.

Ko antigen vstopi v organizem, se sproži vrsta mehanizmov, ki pripeljejo do okužbe. Prvo, nespecifično obrambno črto, sestavljajo granulociti in tkivni makrofagi, ki požirajo (fagocitirajo) patogene. To je najpomembnejši mehanizem prirojenega imunskega odgovora. Fagocitirane antigene makrofagi predelujejo in jih potem, ko prispejo v najbližji limfni vozel, naredijo dostopne za T- in B-limfocite. Ti limfociti prepoznavajo antigene in sprožijo specifične mehanizme obrambe. Po stiku z antigenom se namreč limfociti, ki so ga prepoznali, začnejo razmnoževati, pri čemer nastajajo kloni celic, ki nato opravljajo efektorske funkcije. Nekateri od teh limfocitov so dolgo živeči limfociti s spominom, ki se pri naslednjem srečanju z istim antigenom odzivajo hitreje in močneje.
B-limfociti so celice, odgovorne za mehanizme obrambe, ki jih posredujejo protitelesa (imunoglobulini). Protitelesa neposredno nevtralizirajo antigene in povečujejo obseg fagocitoze. T-limfociti so odgovorni za oblikovanje celične imunosti. Tudi pri njih razlikujemo dve vrsti, in sicer T-pomočnike in T-citostatike. Citostatični limfociti (Tc) v neposrednem stiku uničujejo ciljno celico, ki je, denimo, okužena z virusom, T-pomočniki (Th) pa z izločanjem citokinov uravnavajo dejavnosti drugih limfocitov in makrofagov. Naposled so tu še celice, imenovane NK-limfociti (natural killer ali naravni ubijalci), ki imajo sposobnost citostatičnega uničevanja celic (denimo tumorskih), s katerimi pridejo v stik.

Vse celice imunskega sistema nastajajo v primarnih limfnih organih (kostni mozeg, timus), iz katerih se po razvrščanju in dozorevanju preselijo v sekundarne limfne organe (denimo v limfne vozle), kjer se zadržujejo. Večina limfocitov nenehno kroži po krvnem in limfnem obtoku, kjer srečujejo in prepoznavajo antigene, ki bi utegnili povzročiti vnetje, nato pa se vračajo v sekundarne limfne organe. Limfociti in celice v limfnem vozlu so nadvse pomembni za imunski odgovor. Najpogostejši vir celic za raziskovanje imunskega statusa pri ljudeh je zato periferna kri.

Najpomembnejši ukrep zaščite pred okužbo sta osebna higiena ter odnos do hrane, pitne vode in oklice. Mikrobi vstopajo v naše telo na več načinov, odvisno od vira. Iz neživega okolja prihajajo v telo skozi dihala in prebavila. Prebavila lahko okužijo voda ter neprekuhana ali premalo kuhana živila (školjke in meso, jajca), dihala pa drobceni prašni delci, ki prenašajo tudi mikrobe.

Najpogosteje se okužimo od ljudi iz okolice, in sicer kapljično (kihanje in kašljanje na območju dveh metrov sta lahko vir okužbe), s stikom (na primer z neumitimi rokami), s spolnim stikom, fekalo-oralni prenos pa je prenos z neumitimi rokami, mešanjem odpadne vode s pitno ter z vnosom človeških ali živalskih mikrobov in iztrebkov na sveža živila. Predmeti so le redko vir okužb, čeprav mikrobi lahko preživijo tudi na površinah predmetov, ki so v okolici okužene osebe.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

virus , bakterije , hripavost , prehlad , imunski sistem , okužba , pljučnica , gripa , levkociti , virus influence , adenovirus , antigen , bela krvna telesca , bele krvničke , koronavirusi , rinovirusi , virus parainfluence , respiratorni sincicijski virus , koksakevirusi , ehovirusi

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.