Obstruktivna apneja v spanju (OSA) v ambulanti družinske medicine

Bolniki z obstruktivno apnejo v spanju (OSA) tipično zelo glasno smrčijo. O pavzah v dihanju najpogosteje poročajo njihovi partnerji, ki jih prekinitve dihanja včasih zelo prestrašijo.
Bolniki z obstruktivno apnejo v spanju (OSA) tipično zelo glasno smrčijo. O pavzah v dihanju najpogosteje poročajo njihovi partnerji, ki jih prekinitve dihanja včasih zelo prestrašijo.

Apneja je resna motnja dihanja med spanjem. Izmenjava epizod prekinitve dihanja, ki se jih speči ne zaveda, slabšajo kakovost spanja in s tem tudi življenja. Če vas partner na to opozori, mu zato raje verjemite in se naročite na pregled pri svojem osebnem zdravniku. Rešitev obstaja.

Človeško žrelo si lahko predstavljamo kot elastično cev. Obstruktivna apneja v spanju (OSA) je posledica zožitve oziroma zaprtja te cevi med spanjem. Zaradi spremembe položaja, zmanjšane mišične napetosti med spanjem ter anatomskih dejavnikov, kot so debelost, velik jezik, debel vrat, zelo velike žrelnice in majhna spodnja čeljust, lahko pride do zapadanja struktur žrela in s tem do delne ali popolne zapore dihalne poti.

Mikro prebujanja

Pojav zapore zgornjih dihal z motnjo pretoka zraka privede do padca nasičenosti arterijske krvi s kisikom (desaturacija). Možgani, kot tudi celotno telo, kisik nujno potrebujejo, zato prekinejo ciklus spanja, navadno s tako imenovanimi mikro prebujanji, ki se jih bolniki ne spominjajo in so zelo kratka. Prekinitev spanja privede do povečanja mišičnega tonusa zgornjih dihal, in s tem se razreši obstrukcija – cev se ponovno razpre. Človek lahko ponovno nemoteno zadiha, nasičenost krvi s kisikom se povrne na normalno raven. Tako lahko zopet zaspi in cikel se ponovi.

Pogostost apnej

Za bolezensko stanje štejemo več kot pet tovrstnih prekinitev dihanja na uro spanja. Strokovno tem prekinitvam dihanja rečemo apneje. Pogostejše kot so apneje, hujše so posledice. V ekstremnih primerih je lahko apnej tudi več kot sto na uro. Cikel spanja je povsem porušen, stresni hormoni pa »brizgajo« z vsako apnejo.

Posledice na razpoloženju ...

Ni presenetljivo, da je glavna pritožba bolnikov z OSA prekomerna dnevna zaspanost. Bolniki se kljub navidezno prespani noči zjutraj zbujajo utrujeni in zaspani. To pa še ne pomeni, da ima vsak, ki se zjutraj zbuja neprespan in je čez dan utrujen in zaspan, OSA v spanju. V Sloveniji je najpogostejši razlog za to enostavno pomankanje spanja zaradi poznega uspavanja in zgodnjega prebujanja. Osebe z OSA pa so zaspane in utrujene tudi po dolgem in rednem spanju. Zaradi prekomerne dnevne zaspanosti lahko ljudje z OSA preko dneva hitro in pogosto zadremajo, včasih v povsem neprimernih okoliščinah, kot so službeni sestanki ali za volanom. Preko dneva se težko zberejo in imajo težave s spominom. Včasih so razdražljivi in vzkipljivi. Precej pogosto imajo jutranje glavobole.

... in telesnem zdravju

Moten cikel spanja zaradi prekinitev dihanja v spanju ima poleg zgoraj navedenih težav tudi številne negativne učinke na telesno zdravje posameznika. OSA je neodvisen napovedni dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni, srčnega infarkta in možganske kapi. Bolniki z OSA imajo do petkrat pogosteje motnje srčnega ritma, štirikrat pogosteje so udeleženi v prometnih nezgodah, višja je tudi stopnja smrtnosti.

Pri zdravniku

Kot vedno je prva postojanka človeka, ki ima zdravstvene težave, med njimi tudi sum na OSA, njegov družinski zdravnik. Ta si lahko za postavitev diagnoze pomaga z vprašalniki, kot sta Epworthova lestvica prekomerne dnevne zaspanosti in STOP-Bang vprašalnik. Najpogosteje, verjetno prav zaradi počasnega poslabševanja stanja in pripisovanja posledic staranju, se pri zdravniku zglasijo le najhujši bolniki. Tam lahko že nekaj stavkov o tipičnih težavah vzbudi sum na to bolezen. V primeru, da zdravnik posumi, da gre za težave zaradi motenj dihanja v spanju, lahko bolnika napoti v laboratorij za motnje spanja.


PSG študija spanja

Tam imajo zdravniki z obilico izkušenj v prepoznavanju in zdravljenju motenj dihanja v spanju številna orodja, s katerimi lahko potrdijo, ovrednotijo ali pa ovržejo diagnozo OSA. Zlati standard v diagnostiki OSA je polisomnografska (PSG) študija spanja. Za izvedbo tega pregleda mora bolnik prespati eno noč v posebej opremljenem prostoru v bolnišnici, kjer mu namestijo številne senzorje. Ti senzorji merijo možgansko električno aktivnost, premike očesnih in obraznih mišic, premike nog, srčno frekvenco, nasičenost arterijske krvi s kisikom, pretok zraka skozi nos in usta, premikanje prsnega koša in trebuha, položaj telesa, prisoten je tudi video nadzor. S to metodo je možno oceniti številne motnje spanja.

Poligrafija

Ravno zaradi pogostosti OSA pa se zadnje čase za prepoznavanje zgolj te bolezni vedno pogosteje uporablja enostavnejša metoda, tako imenovana poligrafija. Metoda je manj kompleksna in ocenjuje pretok zraka, premikanje prsnega koša, pulz, srčni utrip in položaj telesa. Zaradi majhnosti sistema in njegove relativne enostavnosti za nameščanje se lahko meritve izvajajo tudi na domu.

Z opisanima metodama se pri pacientu lahko ovrže ali pa objektivizira OSA. Bolezen smatramo za blago, če je na noč v povprečju med 5 in 14 apnej na uro, za zmerno, če jih je 15 do 30 na uro, in za hudo, če jih je več kot 30 na uro.


Metode zdravljenja

Zdravljenje obstruktivne apneje v spanju je usmerjeno k odpravi ali zmanjšanju zapore, ki moti dihanje med spanjem. Pri večini bolnikov je vsaj del vzroka v prekomerni telesni teži. Z zmanjšanjem telesne mase in s tem obsega vratu se lahko pomembno zmanjša število apnej in včasih stanje celo povsem normalizira. Pri večini oseb so apneje pogostejše, kadar ležijo na hrbtu, tako da v omejeni meri lahko pomaga tudi spanje na boku.

Učinkovito je tudi zdravljenje v obliki kontinuiranega pozitivnega tlaka v dihalnih poteh (CPAP) med spanjem. Pri tem načinu zdravljenja bolnik prejme aparat s tesno se prilegajočo obrazno masko, ki skrbi, da je pritisk v dihalnih poteh med dihanjem nekoliko višji kot normalno in s tem preprečuje zapadanje struktur žrela in obstrukcije. Tako zdravljenje lahko že prvo noč uporabe zmanjša simptomatiko prekomerne dnevne zaspanosti in s tem tveganje za prometno nezgodo, dosledna uporaba pa lahko zmanjša tudi pogostost kardiovaskularnih dogodkov.

Druge metode zdravljenja, predvsem operativne, so uporabne samo v redkih primerih, kjer obstrukcija izvira iz stanja, ki ga je možno kirurško sanirati.


Nujno prepoznavanje

Ker je obstruktivna apneja v spanju pogosta, a navadno spregledana bolezen s pomembnimi posledicami za življenje in zdravje posameznika, zanjo pa imamo učinkovite načine zdravljenja, smo se na Katedri za družinsko medicino Univerze v Ljubljani lotili projekta optimalnega načina prepoznavanja oseb z OSA.

Raziskovalci bomo preverjali dvostopenjski model presejanja na OSA. Naključno izbrane prostovoljce v sodelujočih ambulantah družinske medicine bomo prosili, da izpolnijo vprašalnike, ki lahko nakazujejo na možnost OSA. Nato jim bomo pokazali, kako se uporablja in namesti poligrafski aparat, ki ga bodo uporabili med spanjem na svojem domu.

Rezultate vprašalnikov in snemanja bomo združili in ocenili ter bolnike ob sumu, da imajo to bolezen, pravilno obravnavali, drugim pa se bomo zahvalili za sodelovanje in jih obvestili, da te bolezni nimajo. Z raziskavo bomo tako metode prepoznavanja OSA iz redkih specializiranih laboratorijev preselili v skupnost - v ambulanto družinske medicine.

ZANIMIVOSTI:
  • OSA je najpogostejša motnja dihanja v spanju.
  • Podatki za Združene države Amerike govorijo, da je tam razširjenost OSA v dvajsetih letih porasla s 3 do 7 odstotkov na 9 do 25 odstotkov.
  • Moški imajo OSA tri- do petkrat pogosteje kot ženske.
  • Pogosteje zbolijo starejši.
  • Še posebej močna pa je povezava z debelostjo (kar utegne pojasniti porast prevalence v ZDA). Študije v sosednji Italiji pričajo, da je pri bolezensko debelih (indeks telesne mase nad 40) ta bolezen prisotna v več kot 60 odstotkih.
  • Skupno število ljudi z OSA v Sloveniji ni znano. Opažamo, da je bolezen v javnosti še vedno ena slabše znanih in ocenjujemo, da so bolniki v veliki meri neprepoznani.
  • Pogosto se OSA z leti počasi slabša, apneje so vedno pogostejše in povzročajo vedno več težav, ki pa jih bolniki pogosto pripisujejo staranju in slabi telesni kondiciji.
Galerija

Bolniki z obstruktivno apnejo v spanju (OSA) tipično zelo glasno smrčijo. O pavzah v dihanju najpogosteje poročajo njihovi partnerji, ki jih prekinitve dihanja včasih zelo prestrašijo.

Priprava na laboratorijsko polisomnografijo.

Nameščena poligrafija za snemanje na domu.

Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Iris Selan

Iris Selan dr. vet. med.

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki