Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Resnice in zmote o prehladu in gripi

Najboljši recept za zdravljenje gripe in prehlada sta počitek in uživanje zadostnih količin tople tekočine.
Najboljši recept za zdravljenje gripe in prehlada sta počitek in uživanje zadostnih količin tople tekočine. (Foto: Shutterstock)

Ali lahko prehlad dobimo, če nas premrazi? Zakaj antibiotiki ne pomagajo pri prehladu? Zakaj lahko v eni sezoni za prehladom zbolimo večkrat? Zakaj se lahko s cepljenjem zaščitimo samo proti gripi, proti prehladu pa ne? Predstavljamo najpogostejše resnice in zmote o gripi in prehladu.

Razlika med prehladom in gripo

Prehlad je najpogostejša nezapletena akutna okužba zgornjih dihalnih poti, torej nosu in grla.
Najpogosteje se začne z vnetjem grla in se nadaljuje z nosnimi simptomi, zlasti z izcedkom iz nosu, ki je sprva prozoren, nato pa se zgosti in postane rumenkast. Nos se zamaši – pride do kongestije. In ker so dobre stvari tri, se vnetju grla in zamašenemu nosu pridruži še kašelj – lahko je suh (neproduktiven) ali pa gost (produktiven). Pojavijo se lahko tudi zmerne bolečine po telesu, rahel glavobol, zmerno povišana temperatura in utrujenost.
Navadno je prehlad kratkotrajen, ne povzroči zapletov in ne pusti posledic. Razvije se v nekaj dneh in traja teden ali dva, pogosteje v hladnih delih leta.

Sezonska gripa ali influenca je akutna okužba celotne dihalne poti: nosu, grla in pljuč. Razvije se hipno in traja enako dolgo kot prehlad, prav tako se pogosteje pojavlja v zimskem času. Zapleti (pljučnica, bronhitis, vnetje obnosnih votlin in ušes) navadno nastopijo pri rizičnih skupinah (otroci, starostniki, nosečnice, bolniki s kroničnimi boleznimi in imunsko močno oslabele osebe). Začne se kot prehlad, simptomi pa se hitro slabšajo in so izrazitejši (telesna temperatura nad 38 stopinj Celzija, huda utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, znojenje).

Zakaj v eni sezoni zbolimo večkrat za prehladom?

Prehlad največkrat povzroči zelo kužen rinovirus; že ta ima več kot sto različic, ki lahko povzročijo enake simptome. Prehlad lahko povzročijo tudi številni drugi virusi. Virusi pogosto mutirajo (spremenijo obliko), zaradi česar se mora imunski odgovor nanj vnovič razviti, torej znova zbolimo. To je tudi razlog, da lahko v eni sezoni zbolimo večkrat, povzročitelji obolenj pa so bržkone različni. Načeloma na preboleli virus razvijemo imunost, ker pa jih je veliko, bi potrebovali stoletja, preden bi bili odporni na vse. Seveda je pri tem pomembno delovanje imunskega sistema. Kronična obolenja, nezdrava prehrana in stres lahko oslabijo imunski sistem in takrat smo dovzetnejši za okužbe.

Zakaj se proti gripi lahko zaščitimo s cepljenjem?

Čeprav so simptomi gripe podobni kot pri prehladu, je gripa resnejše obolenje, ki ga povzroča drug tip virusov, virusi influence. Ves čas je v obtoku tudi več vrst virusa influence, ki se vsako leto nekoliko spremenijo, vendar so predvidljivejši od virusov prehlada, zato se lahko proti gripi preventivno zaščitimo s cepljenjem. Za razvoj cepiva vsako leto predvidijo najverjetnejše seve virusov, proti katerim se nato lahko cepimo. Prav zaradi spremenljivosti virusov se je treba proti gripi cepiti vsako leto.

Zakaj prehlada ne zdravimo z antibiotiki?

Za zdravljenje prehlada in gripe nikoli ne uporabljajmo antibiotikov, ker gre za virusno okužbo. Antibiotiki so namreč učinkoviti zgolj pri bakterijskih okužbah, zato so primerni samo v primeru zapletov in kadar za to obstaja sum. Antibiotiki imajo lahko neželene učinke, saj ne učinkujejo na viruse in posledično ne pomagajo pri zdravljenju, zaradi njihove nesmotrne rabe pa se vse bolj razvijajo odporne bakterije. Poleg tega njihova uporaba zelo poviša stroške zdravljenja.

Ali lahko cepljenje povzroči gripo?

To prepričanje je napačno, saj je v obtoku več tipov virusa gripe. Če že zbolimo za gripo, je za to najverjetneje kriv virus, ki se razlikuje od tistega, proti kateremu ste bili cepljeni. Lahko se tudi primeri, da je od cepljenja minilo premalo časa, kajti imunski sistem potrebuje dva do tri tedne, da začne ščititi pred obolenjem. Nekateri ljudje pa kljub cepljenju ne razvijejo imunosti na viruse v cepivu.


Kako se zaščitimo?

Najučinkovitejši preventivni ukrep pred temi nalezljivimi boleznimi je pogosto umivanje rok, zlasti na vrhuncu sezone gripe in prehlada. Virusi prodrejo v telo skozi usta, nos ali oči, in sicer s kapljicami, ki jih vase vnesete prek umazanih rok, kašlja, kihanja, govorjenja in okuženih predmetov. Ne zadržujte se v prostorih, v katerih je veliko ljudi, redno si umivajte roke, pogovarjajte se na varni razdalji enega metra in omejite rokovanje. Možnost okužbe zmanjšate tudi z dobro telesno pripravljenostjo, ki jo ohranjate z zadostno količino tekočin, redno mešano prehrano, s primernim oblačenjem in telesno dejavnostjo čez vse leto. Ko ste kužni, omejite prenos virusov s pokrivanjem ust pri govoru, kašlju in kihanju, poleg tega manj prijemajte predmete in se čim manj rokujte.


Nasveti za samopomoč

  • Najboljši recept za zdravljenje gripe in prehlada sta počitek in uživanje zadostnih količin tople tekočine. Počitek je pomemben, saj pomaga telesu, da se bori z okužbo in jo tako hitreje premaga. Poleg tega s tem, ko ostanete doma, preprečujete prenos okužbe na druge.
  • Imunost krepite s pripravki iz ameriškega slamnika in cinka, za lajšanje suhega kašlja pa uživajte sirup iz smrekovih vršičkov. Vse drugo, kar uporabljamo pri zdravljenju, je namenjeno lajšanju težav ob poteku bolezni. Brez skrbi uporabite tudi druga zdravila iz domače lekarne, ki lajšajo vaše težave, saj se sami najbolje poznate.
  • Proti visoki vročini, glavobolu in bolečinam uporabite paracetamol ali ibuprofen. Zdravili jemljite le toliko časa, kolikor trajajo težave, nato ju opustite. Ne jemljite aspirina in ga ne dajajte otrokom.
  • Vročino začnite zbijati šele takrat, ko preseže 38 stopinj Celzija.
  • Pri zamašenem nosu se uporabe dekongestivov raje vzdržite, če pa se zanje že odločite, jih uporabljajte samo dan ali dva. Nos je najbolje čistiti s fiziološko raztopino ali z vodo.

Mit: Prehladimo se lahko, če nas zebe.
Zakaj to ne velja? Kljub temu, da vemo, da prehlad povzročajo virusi, še vedno mnogi verjamejo, da se lahko prehladimo, če nas zebe ali če imamo denimo mokre lase, ko je hladno. Verjetno se je to prepričanje razširilo izključno zaradi tega, ker običajno za prehladom zbolevamo ravno v hladnejšem delu leta. V resnici pa za to ni kriv mraz, temveč bližina – ko je mraz, več časa preživimo v zaprtih prostorih, zato s tem povečamo možnost, da se virusov nalezemo eden od drugega. Virusi pozimi zato lažje napadejo več ljudi.

Mit: Prehlad lahko preženemo tako, da ga “izznojimo.”
Čeprav ta ukrep ne bo pomagal pregnati virusa iz telesa, se zaradi tega lahko počutimo boljše … In to je tudi tisto, kar šteje.

Mit: Če se počutiš dobro, ne moreš prenašati virusa gripe na druge.
Resnica je, da kar 20 do 30 odstotkov ljudi, ki imajo virus influence, sploh ne kaže simptomov.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

prehlad , gripa

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.