Viroza (prehlad)
Gre za najpogostejšo okužbo zgornjih dihal, ki jo povzročajo virusi; nekako tretjino vseh zakrivijo rinovirusi.Znaki
Najpogosteje se začne z vnetjem grla; značilni znaki so praskanje, skelenje in težko požiranje. Navadno se nadaljuje z nosnimi simptomi, zlasti z izcedkom iz nosu, ki je sprva prozoren, nato pa se zgosti in postane rumenkast. Nos se zamaši, kmalu se pridruži še kašelj.
Prva pomoč
Za virozo v resnici ni pravega zdravila, laže pa jo bomo prebrodili, če bomo dovolj počivali, pili in uživali pripravke za njeno lajšanje, ki so na voljo v lekarnah. Pri pitju imamo v mislih seveda čaj, juhe ali druge tople, brezalkoholne in nesladkane tekočine. Pomemben ukrep je tudi umivanje rok, zlasti če smo bili v stiku z obolelim ali pa smo se zadrževali v prostorih, v katerih je veliko ljudi, denimo v ambulantah, avtobusih, trgovskih centrih. Množica virusov in bakterij se prek predmetov, kot so kljuke in držala, zlahka prenaša
s človeka na človeka.
Gripa
Gripo povzroča virus influence, ki je nevaren zato, ker je zelo nalezljiv in lahko povzroči tudi epidemijo. Gripi se je dobro izogniti tudi zato, ker se lahko pojavijo zapleti, pri katerih lahko izpostavimo zlasti pljučnico, ki je za nekatere skupine ljudi lahko tudi usodna. Predvsem so občutljivi otroci do petega leta, starejši od 65 let ter kronični bolniki. Zato je smiselno, da se ljudje iz teh skupin preventivno cepijo.Znaki
Simptomi nastopijo naglo in so veliko resnejši kot pri prehladu. Človek, ki jo preboleva, zagotovo ve, da jo ima: nenadna povišana temperatura, tudi do 40 stopinj Celzija, hud glavobol, večja splošna prizadetost ter močnejše bolečine v grlu, prsih in mišicah. Izcedek iz nosu je voden. Bolnik je zelo oslabel in izčrpan.
Prva pomoč
Ko gre za samozdravljenje, tudi pri gripi veljajo podobna priporočila kot pri virozi. Razlika je navadno v tem, da pri gripi običajno ne moremo brez zdravil, ki lajšajo bolečine in znižujejo povišano telesno temperaturo. Ljudje pogosto mislijo, da bi jim pri gripi pomagali antibiotiki. To nikakor ne drži, saj antibiotiki niso za zdravljenje virusnih obolenj, kamor sodi tudi gripa, pač pa izključno za bakterijska. Če jih jemljemo pri gripi, nam to lahko celo škodi, saj s tem ustvarjamo seve, odporne proti antibiotikom, zaradi česar antibiotiki posledično izgubljajo svojo učinkovitost. Resen problem lahko nastane takrat, ko človek resnično potrebuje antibiotik, a pri njem takrat ni več učinkovit. Ker novih antibiotikov na trgu ne pričakujemo še zelo dolgo, je odpornost bakterij na že obstoječe vse večji problem. Zato je resnično pomembno, da smo pri uporabi antibiotikov razumni.
Pljučnica
Včasih so zdravniki za pljučnico rekli, da je poslednja spremljevalka starih ljudi. Pogosto je bila namreč zadnje, kar so doživeli, saj je terjala visok davek. Življenjske razmere so danes bistveno boljše, a pred pljučnico žal tudi danes nismo varni. Pri pljučnici gre za vnetje pljučnega tkiva, ki je lahko različno obsežno. Za natančno diagnozo je treba narediti rentgenski posnetek pljuč in opraviti laboratorijsko preiskavo krvi.Znaki
Bolniki tožijo o oteženem dihanju, ki je lahko boleče ali pospešeno. Značilno bakterijsko pljučnico spremljajo visoka telesna temperatura, znojenje, bolečine v prsih in produktiven kašelj. Izmeček je lahko rumeno-zelene barve. Bolnik je izčrpan, včasih tudi prizadet.
Za atipično pljučnico so značilni blažji simptomi: znojenje, kronična izčrpanost ter suh, trdovraten in izčrpavajoč kašelj.
Obvezno k zdravniku!
Tako pri tipični kot atipični pljučnici je obvezen obisk pri zdravniku, ki bo bolnika napotil na ustrezne preiskave in predpisal antibiotično zdravljenje.
Kar za polovico vseh pljučnic, ki jih dobimo izven bolnišnice, so krivi pnevmokoki, bakterije, ki jih v svoji nosno žrelni sluznici nosi kar 70 odstotkov ljudi, ne da bi se tega zavedali. Bakterija jim ne povzroča težav, dokler se v telesu ne ustvarijo pogoji, ko se bakterije aktivirajo in povzročijo okužbo, med drugim lahko tudi pnevmokokno pljučnico. Bolj ogroženi majhni otroci, starejši in kronični bolniki
Med bolj ogrožene skupine za vznik pnevmokokne pljučnice so novorojenčki, dojenčki in otroci do tretjega leta starosti, zaradi vse šibkejšega imunskega sistema pa tudi starejši od 65. let, poleg njih pa tudi kronični bolniki. Starejši ljudje lahko pridejo v stik s pnevmokoki na različne načine. Lahko so sami nosilci in jih tudi prenašajo na druge, na primer v domovih za ostarele. Do prenosa bakterij lahko pride tudi med druženjem z majhnimi otroki, zlasti vnuki, s katerimi seveda preživijo veliko časa. Ker pa so ravno majhni otroci poleg starejših najbolj ogroženi za pnevmokokne okužbe, obenem pa so prenašalci, je zaščita pred pnevmokoki za starejše še toliko bolj smiselna.
Stroka priporoča zaščitno cepljenje
K preprečevanju oziroma manjši možnosti za pnevmokokno pljučnico prispevajo tako zdrav način življenja kot ustrezna higiena rok, najučinkovitejše pa je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Med tistimi boleznimi, ki jih s cepljenjem lahko zanesljivo preprečimo, slovijo pnevmokokne bolezni kot glavni vzrok smrti. Stroka cepljenje priporoča skozi celo leto, res pa je, da so okužbe pogostejše jeseni in spomladi. Za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam sta trenutno na voljo dve vrsti cepiv, konjugirano in polisaharidno. Cepivi sta varni in učinkoviti, saj je zaščita po cepljenju okrog 70-odstotna. Cepivi, tako polisaharidno kot konjugirano, sta mrtvi, zaradi česar imata zelo malo neželenih učinkov. Reakcije po cepljenju so praviloma le lokalne z rdečino na mestu cepljenja, blago povišano telesno temperaturo in blago utrujenostjo.
V Evropi poznamo več kot 90 različnih sevov oziroma podvrst pnevmokokov, s cepivi, ki so na voljo v Sloveniji, pa pokrijemo glavne izolirane seve in večino patogenih oziroma najnevarnejših in najpogostejših sevov. Zanimivo je, da je v ZDA precepljenost proti pnevmokoknim okužbam veliko višja, okrog 60 odstotkov, medtem ko je v EU v povprečju komaj desetodstotna. V Sloveniji se, denimo, proti pnevmokoknim okužbam cepi komaj približno tri tisoč ljudi na leto.
Bronhitis
Bronhitis ali vnetje sapnic je pogosto obolenje dihal, ki praviloma poteka v blagi obliki, izjema so le kronični bolniki z boleznimi srca ali pljuč ter starejši ljudje. Bronhitis je bolezen zimskega časa, ki ga lahko povzročijo bodisi virusi bodisi bakterije. Zelo pogost je pri kadilcih in ljudeh s kroničnimi boleznimi pljuč ali dihalnih poti.Znaki
Običajno se bronhitis začne s simptomi navadnega prehlada, kar pomeni, da človek smrka, je utrujen, trese ga mrzlica, ima bolečine v hrbtu in mišicah, rahlo vročino in vneto žrelo. Ko se pridruži še kašelj, je to po navadi znak, da se je razvil bronhitis. Kašelj je sprva suh in lahko takšen ostane, pogosto pa začne bolnik čez dan ali dva izkašljevati bel ali rumen izmeček. V težjih primerih ima lahko bolnik visoko vročino, ki traja več dni skupaj, potem pa se večina simptomov umiri, le kašelj lahko vztraja še več tednov. Ob zamašenih dihalnih poteh bolnik težko diha, neredko se pridruži piskanje. Pogost zaplet bronhitisa pa je pljučnica.
Prva pomoč
Zdravljenje bronhitisa je predvsem simptomatsko, torej z zbijanjem vročine in jemanjem pripravkov, s katerimi izboljšamo počutje. Tisti bolniki, ki imajo rumenkast ali zelenkast izmeček in dalj časa vročino, prejmejo antibiotike, saj imajo bakterijsko okužbo in je to pomembno.
Kašelj
Kašelj je eden najpogostejših simptomov in znakov dihalnih obolenj. Čeprav je zelo neprijeten, pa ima pomembno vlogo, saj iz dihalnih poti odstranjuje odvečno sluz. Zato je potrebno pozornost usmeriti v zdravljenje osnovnega vzroka, denimo okužbe, in ne za vsako ceno odpravljati kašlja. Kašelj se zelo razlikuje in je zato pomembna informacija za zdravnika. Njega zanima, koliko časa že traja, kdaj se je pojavil in kaj ga sproži (na primer mrzel zrak, telesni položaj …), ali ga spremljajo bolečine v prsih, težko dihanje, hripavost in ali je produktiven oziroma suh.Nekdo ima lahko suh kašelj brez izmečka ali obratno, izmeček brez kašlja. Videz izmečka zelo pomaga zdravniku, da postavi diagnozo. Rumen, zelen ali rjavkast nakazuje bakterijsko okužbo, medtem ko bister, voden izmeček bolj govori o virusnih. Zdravila proti kašlju zdravnik predpiše za ublažitev suhega kašlja brez izmečka, če je ta za človeka zelo moteč. Prav tako so nujna v primerih, ko je bolnik zelo izčrpan in ne more spati. Kašelj zdravimo z dvema skupinama zdravil: za zaviranje kašlja in za izkašljevanje.
Hrana, ki bo le poslabšala prehlad
Ne glede na vso previdnost se boste verjetno težko izognili kakšnemu prehladu ali virozi, če vsi okoli vas kihajo in kašljajo, ko pa virus staknete, je dobro vedeti, kateri hrani se je dobro izogibati v tem času. Tako kot si simptome viroze in prehlada s hrano lahko olajšate, si po drugi strani z napačno izbiro živil stanje lahko še izdatno poslabšate in podaljšate trajanje bolezni.Alkohol – že tako je pri pitju alkohola priporočljiva zmernost, toda med boleznijo se alkoholu povsem odpovejte, saj spodkopava sposobnost belih krvničk, da se borijo z vnetji. Ob tem povzroča še dehidracijo, ki je dodatno nezaželena med prehladom, zato se alkoholu v celoti odpovejte.
Gazirane pijače in sladkarije – sladkor spodbuja vnetne procese v telesu, saj znižuje število belih krvničk ter tako pospešuje razvoj bolezni, zato ne pijte nobenih gaziranih pijač in ne jejte bonbonov in keksov.
Mlečni izdelki – čeprav je mleko sijajen vir vitamina D, kalcija in beljakovin, jogurt pa je prepoln probiotikov, med boleznijo spodbujajo nastanek sluzi v grlu, zaradi česar je hrana povsem brez okusa in omledna.
Predelani ogljikovi hidrati – v telesu se zelo hitro spreminjajo v sladkor, zato vplivajo enako slabo kot sladkarije in gazirane pijače. Jejte polnozrnat kruh in se izognite težavam.
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.